Izraz web 3.0 je leta 2006 skoval John Markoff iz New York Timesa, ko je skušal v eni besedi združiti predvidevanja o tretji generaciji internetno utemeljenih storitev, ki sestavljajo t.i. »inteligentni splet«. Gre namreč za storitve, ki bodo in ponekod že uporabljajo semantično analizo spleta, poglobljene analize velikih, nepreglednih baz podatkov, razumejo strukture, imajo spodobnosti modeliranja, simulacije in pridobivanja smiselnih odgovorov – z nekaj besedami, gre za tehnologijo umetne inteligence. Slednja govori predvsem o učenju strojev oziroma programov in njihovem razumevanju informacij z namenom doseči bolj produktivno in intuitivno uporabniško izkušnjo. Zelo očitno je, da danes Evropska unija, Združene države Amerike in druge svetovne velesile tekmujejo na številnih področjih, ki so pomembna za konkurenčnost njunega razvoja v prihodnosti. Boj med njimi za najprestižnejše titule in pravico do njihove komercializacije poteka tudi v razvojni sferi internetnih tehnologij. Ta tekmovalnost je še posebej izrazita med prvima dvema, ki tovrstnim raziskavam namenjata na stotine milijonov evrov, saj se zavedata, da bo »pametni« internet pomemben za vse gospodarske panoge in družbeno življenje na splošno. Zlasti bo uporaben v medicini, izobraževanju, telekomunikacijah, poslovni inteligenci, finančnih ustanovah ter obveščevalnih in varnostnih službah. Prizadevanja raziskovalcev so tako usmerjena v razvoj web 3.0 interneta in računalnikov, ki nas bodo razumeli. Kot pravi novinarka Nataša Koražija v članku za revijo Manager , so strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane računalnike že uspeli naučiti, da prepoznajo osebek, povedek in predmet ter jih semantično analizirajo. V sam svetovni raziskovalni vrh tovrstne slovenske raziskovalce uvršča delo na projektu Cyc, kjer so računalnike naučili, da razumejo 300.000 konceptov in nekaj milijonov relacij med njimi (za primerjavo SSKJ premore 200.000 besed, pri čemer je pomembno, da razumemo koncept kot širšo kategorijo od besede). Ta tehnologija na primer omogoča računalniku obdelavo baze novinarskih člankov in odgovarjanje na v njem zastavljena vsebinska vprašanja. Brez dvoma bodo te inovacije nadvse uporabne tudi v marketinškem svetu, saj bodo omogočale še natančnejšo analizo podatkov uporabnikov. Na web 3.0 osnovani programi bodo računalnikom omogočili razumevanje njihovih potreb, želja in omejitev, na podlagi česar jim bodo znali ponuditi informacije, ki jih bodo zanimale. To priložnost bodo podjetja in njihove marketinške službe v želji po čim boljšem poznavanju svojih strank in ostalih pomembnih deležnikov zagotovo vsestransko izkoristila. Že danes si internetni brskalniki na osnovi pomnjenja naših brskalnih navad ustvarijo neko bolj ali manj pravilno predstavo o nas in naših željah in nam čez čas dokaj uspešno predlagajo, kaj bi nas utegnilo ponovno oziroma na novo zanimati. Tovrstna komunikacija bo skoraj gotovo na novo definirala proces nakupovanja in ponudila podjetjem nove možnosti intenzivnejšega sooblikovanja potrošniških aktov. Trenutna web 3.0 evolucija je še na stopnji intenzivnih raziskav, ki bodo v bližnji prihodnosti obrodile privlačno in inteligentno programsko opremo namenjeno širšemu krogu javnosti. Glede na navdušenje, ki ga je požela njena danes vladajoča sestra web 2.0, lahko predvidevamo, da bo prihodnost vsaj navdušujoča. Ali bi se je morali bati pa raje presodite sami. V Študentski sekciji Slovenskega društva za odnose z javnostmi smo pripravljeni. Jernej Pristov