Posodabljanje družbe in prilagajanja novemu so gibalo tega sveta. Temu sledijo celo tako rigidne institucije, kot je katoliška cerkev, ki ne čaka več tristo let, da se sooči s stvarnostjo. Nedavna objava novih hudih grehov je nedvomen dokaz, da Vatikan budno spremlja dogajanja in zato ni čakal tristo let, da bi med grehe uvrstil metanje akumulatorjev na zelenice, prešuštvovanje moškega z moškim, nenadzorovano uporabo nerazgradljivih kondomov ter pretirano bogatenje, ki ga menda v Cerkvi ni. Posodabljanju vere pa se je pridružil tudi izraelski akademik, profesor psihologije na jeruzalemski judovski univerzi Beni Šanon. Ni mu namreč dalo miru, zakaj so otroci Izraelovi, ko so zapustili Egipt, hodili do obljubljene dežele na ozemlju današnjega Izraela in Palestine dolgih 40 let, ko pa je vsakomur jasno, da za to pot ne potrebuješ več kot dober mesec, z avtom pa samo nekaj ur. In kaj, za vraga, je sililo Mojzesa, da je v tisti vročini plezal na goro Sinaj, kjer je menda dobil na hudičevo težkih kamnitih ploščah (saj so že poznali papirus!?) vklesanih 10 zapovedi. Šanon se je znova pozorno lotil Stare zaveze in prišel do zelo zanimivega pojasnila tega dogodka, ki v marsičem spreminja dosedanjo razlago in zaradi katerega bo treba spremeniti marsikatero poslikavo v katoliških cerkvah. Tiste čase, tako Šanon, je na Sinaju rasla halucinogena rastlina ayahuasca (vinska trta smrti ji pravijo v Peruju in Ekvadorju). Ko se je Mojzes s svojimi privrženci ustavil, da se spočijejo, so si privoščili malo ayahuasce in tam obtičali zadeti do amena. Zaužitje te rastline namreč povzroča privide letenja, občutek blaženosti in srečanja z Bogom, pravi profesor Šanon, ki je zadevo preizkusil. Mojzes pa je vzel malo prevelik odmerek in ga je (trdega, zadetega, nafiksanega, napuhanega) odneslo na vrh Sinaja, kjer se mu je zdelo, da je srečal Njega. Naslednji dan, ko je prišel k sebi, so Mojzesa tako bolele roke, da je bil prepričan, da je vso noč nosil dve kamniti plošči, ki mu jih je dal On. To je povedal svojemu ljudstvu in v čast tega dogodka so si privoščili še malo travice. Zato se je pot tako zavlekla. Analogna tej zgodbi je tista o Noetu in barki. Pravzaprav je Noe sekal akacijo za kurjavo, zaužil kakšen listek, ker pa nekatere vrste vsebujejo dimetiltriptamin s podobnimi učinki kot ayahuasca, je bil tako »haj«, da se mu je zdelo, da v rajskih vrtovih gradi ogromno barko za nekakšne živali. Zgolj od Adamovega jabolka že ne bi bil tako zadet. Vatikan se še ni odzval, a so zato Šanona in takšno znanost krepko popljuvali judovski verski voditelji, češ da je primerjati Mojzesa s hipiji blasfemija in herezija. K tem stališčem velja omeniti še eno z izraelske internetne klepetalnice: »Zdaj mi je šele jasno, zakaj je Marx dejal, da je religija opij ljudstva!«