Sploh pa je domnevno poginjanje krapov zaradi bojlijev slovenski unikum, ki ga po zagotavljanju prijatelja Dejana Praperja, ki res intenzivno spremlja internetno dogajanje na tem področju, ni zaslediti nikjer drugje po svetu. Pa imajo npr. v Angliji 50 tisoč registriranih ter skoraj dva miljona priložnostnih kraparjev, ki bi morali po logiki pretiranega hranjenja že zdavnaj pobiti vse živo v vodi. Poleg tega bi moralo za znanstveno potrditev te teze prihajati do poginov vse leto, ne pa zgolj zgodaj spomladi in po drsti, kot to zaznavam sam. V istem času pa naletim v Krki tudi na kadavre platnic in podusti, ki jih zanesljivo ne moremo naprtiti bojlijem. Da ne govorim o izjavi domačina iz Svete trojice, ki sem jo prebral na kraparskem forumu RZS, da je na tretjem kolu DP tam letelo v vodo marsikaj, pa po tekmi pri najboljši volji niso mogli najti poginulega krapa. Kot tudi po nobeni drugi tekmi doslej, bi dodal jaz! Vendar to ne pomeni, da se ne strinjam s svarili Petra Valiča. Le v katastrofo kozmičnih dimenzij, na katero opozarja, v tem trenutku še ne verjamem. To pa zato, ker je močno pretiraval s količinami hrane, ki naj bi jo v kraparski ligi zmetali v vodo. Sam sem za osvojeno četrto mesto na vseh štirih tekmah skupaj porabil 15 kilogramov manj hrane od tistih 60, ki jih Valič navaja kot normo za eno samo tekmo. V vseh 40 ribolovih dneh lanskega leta pa sem v vodo vrgel manj kot 80 kilogramov različne krme.