Pravijo da je zaupanje dobro, nadzor pa še boljši. Ta logika me navaja k razmisleku, v kolikšni meri in na katerem mestu vrednot sodobne slovenske družbe je "dobro". Morda sem naiven, a delim globoko in trdno prepričanje, da so vsi ljudje v svojem bistvu dobri. Raje ostanem naiven vse življenje, kot da spremenim to svojo temeljno prepričanje in nenazadnje tudi vzgib za svojo politično delovanje, za ustvarjanje pozitivnih sprememb. Iz te vrednote "dobro", je treba črpati integriteto posameznika, organa, oblasti ali države. Odklanjam znamenito enačbo nobelovca in matematika Johna Nasha, da je svoboda v družbi mogoča le, če so posamezniki v tej družbi sebični, sumničavi, in da posledično družbeno ravnovesje svobode temelji na izključni skrbi za lastno korist. Grem v nasprotno vizijo, da je mogoča odprta in povezana skupnost svobodnih posameznikov, ki jih v življenju vodi dobro in pravično, ki s svojim znanjem, delom in ustvarjalnostjo oblikujejo blaginjo zase in svoje družine, in da to srečo delijo s skupnostjo, s katero jih povezuje skupno zaupanje v dobro med iskrenimi ljudmi.