Vodstvo RTV Slovenija sprašujem, na kakšni pravni in formalni podlagi se je za takšno intervencijo odločilo. V javnosti se ugiba, katero določbo programskih standardov naj bi urednik oddaje Bojan Krajnc kršil. Ena izmed njih se glasi, da se »v oddajah in programih dosledno uveljavlja ločnico med duhovitostjo in vulgarnostjo oz. zasmehovanjem ter preprečuje žalitve, smešenje in druge oblike poseganja v integriteto ljudi«. To je vsebinsko edini del programskih standardov, ki lahko pride v poštev pri razlagi posega v oddajo in zaradi katerega je bil umaknjen lik »reporterja Surle« na zahtevo odgovornega urednika – do tega trenutka namreč javnosti niti programskemu svetu nihče ni pojasnil, na čem temelji odločitev za umik. V danem primeru sploh ni jasno, koga naj bi lik imitiral, še manj, v čem naj bi bila vsebina žalitve ali posega v integriteto, zato posledično do nespoštovanja te določbe ni moglo priti. Žal je odločba tudi sicer formulirana tako ohlapno, da lahko izniči katerokoli satirično prezentacijo ali vsebino na RTV Slovenija, če bi pristali na dejstvo, da jo že pritožba domnevno prizadete osebe sme ustaviti in pripeljati do umika vsebine. V primeru, da pritožnik ali odgovorni urednik vztraja, da je prišlo do žaljive vsebine, pa bi morali biti navedeni konkretni argumenti o žaljivosti in tudi tem, na katero osebo se žalitev nanaša. Če se je pritožnik prepoznal v liku le zato, ker naj bi beseda »surla« v njegovi interpretaciji pomenila »nekoga z dolgim nosom«, in je takšno intenco pripisal tudi ustvarjalcu lika, posledično pa naj bi zanj to pomenilo celo nekoga, ki laže, potem to indicira veliko arbitrarnost v argumentaciji in svobodne asociacije, ki ne morejo biti resna podlaga za poseg v oddajo in programsko vsebino. Po tej logiki se lahko prepozna za »lažnivca« vsakdo, ki zase misli, da ima dolg nos, oziroma tak opis domnevno meri nanj, pritožba osebe, ki bi zahtevala umik neke vsebine iz programa, pa bi povsem izničila katerokoli satirično oddajo in legitimirala številne intervencije v vsebino. Takšne absurdne izpeljave pa si tisti, ki ščitimo programsko integriteto RTV Slovenija, ne smemo dovoliti. Pritožba bi bila nesmiselna in ne bi krnila določb programskih standardov niti, če bi se pritožnik zaradi nekih drugih okoliščin upravičeno prepoznal v omenjenem (ali kateremkoli) liku, saj opis »surla« – ki poleg tega v slovenščini ne pomeni ničesar – kot predikat preprosto ni žaljiv in ne izpolni niti tega kriterija. Urednik, ki mu je bila zagrožena sankcija suspenza, torej ni kršil nobenih standardov, pač pa je nadrejeni od njega neupravičeno zahteval, da lik umakne – kar je slednji tudi storil in omenjene vsebine, lika reporterja Surle, ni več, s čimer je grobo posegel v programsko vsebino.