Orbanovi nasprotniki v Budimpešti pravijo, da za vodilne politike v Evropi še zdaleč ni značilno izkazovanje takšnega zanimanja za to državo. Sicer pa so takoj po objavi načrta o pripravljanju sporazuma o svobodni trgovini med Madžarsko in Hrvaško med Orbanovim obiskom v Zagrebu v začetku leta sledila opozorila iz Bruslja. Komentatorja zdaj ugotavljata, da Madžarske očitno ne srbijo pomanjkljivosti in odsotnost demokratičnih reform v sosednji državi, hkrati pa opozarjata, da zaradi Tuđmanovega režima Hrvaška ne more računati na resnejša pogajanja z Brusljem o pogojih za vključitev v integracijske tokove EU, prav tako pa tudi ne more upati, da bo dobila denar iz skladov Phare. Tuđmanov režim poleg tega ne spoštuje pravic pripadnikov madžarske manjšine. Če upoštevamo, da je ena od prioritetnih nalog madžarske diplomacije in temeljni kriterij pri razvoju sodelovanja s sosednjimi državami tudi položaj in spoštovanje pravic madžarske diaspore, potem ni nikomur povsem jasno, zakaj si Orbanova vlada tako zelo prizadeva za naklonjenost Hrvaške, ne pa za naklonjenost Slovenije, kjer bi lahko bil odnos do madžarske manjšine zgled vsem drugim. To uradno in redno poudarjajo tudi člani vodstva v Budimpešti.