polemičnih tez o sedanji, polpretekli in pretekli politični in kulturni podobi Evrope. Poudaril je globalizacijo kot širši okvir evropskega povezovanja oziroma globalizacije. Opozoril je na nevarnost podarjenih nacionalnih interesov v sedanjih državah EU, ki v danih razmerah lahko izbruhnejo kot prevladujoči. V razpravi smo ugotovili, da je verjetnost za prevlado nacionalizmov večja, kot si mislimo, ker je EU zasnovana kot ekonomska in denarna unija, ne pa tudi kot socialna in multikulturna združba. Sindikalni zaupniki so spraševali o “Evropi regij”. Ugotovili smo, da je taka Evropa mogoča samo ob rahljanju državnih, nacionalnih meja, kar pa je le malo verjetno. Sočasno so na tehtnici postavljeni liberalizacija individualnih pravic posameznika in kolektivne pravice, kar regije pomenijo. Udeleženci seminarja so ugotovili, da je razprava o morebitnih povezavah v Sloveniji mlačna in enosmerna. Dr. Kuzmanič je pripisal krivdo za tako stanje nerazvitosti civilne družbe v Sloveniji in nerazvitosti demokracije. Državljani ne “uporabljajo” vzpostavljene demokracije, s tem se odrekajo političnemu delovanju kot gibalu demokracije, vplivu in nadzoru nad tistimi, ki so na oblast prišli po demokratični poti. V Sloveniji so nadomestek za takšno delovanje civilne družbe politične stranke. Vprašanja vključevanja Slovenije v Evropo in EU učinkujejo pozitivno, ker spodbujajo vprašanje o lastni poti, o razvoju demokracije v Sloveniji. Za Slovenijo so kočljiva vprašanja na tem področju naslednja: odnos do marginalnih skupin, odnos do žensk in vloga žensk v politiki, pojavi ksenofobije do drugačnih, skrb zbujajoča nerazvitost civilne družbe, nezadostnost in izkrivljenost informacij, ki jih imajo državljani o pridružitvenih in integracijskih tokovih. To so področja za politične inovacije, tudi sindikalne. Procesi, ki se odvijajo pred našimi očmi, so bolj vpogled v virtualni prostor kot soočanje z resničnimi dejstvi. Področje zdravja in zdravstva je eno ključnih za preverjanje učinkov vstopanja v evropske povezave in globalizacije. Sociolog Matjaž Hanžek, avtor raziskave “Poročilo o človekovem razvoju” za Slovenijo, ki ga je naredil za Unesco, je ob predstavitvi področja javnega zdravja opozoril, da ni nikakršnega razloga, da bi sedanje spremembe v zdravstvenem sistemu povezovali s pridruževanjem EU. Gre za tranzicijsko slabšanje zdravja zaradi čedalje bolj neenake distribucije družbenega bogastva (čedalje večje socialne razlike, brezposelnost...) in privatizacije javnega zdravstvenega sistema. Opozoril je na nevarnost privatizacije zdravstvenih zavarovalnic, ki dolgoročno osiromašijo javno, osnovno zavarovanje. Dejstvo, da ni nacionalnega zdravstvenega programa, in odstopanje od pomembnih temeljnih načel Svetovne zdravstvene organizacije kaže na prešibko vlogo slovenske civilne družbe in zanemarjanje potreb zavarovancev in pacientov. Sedanje ravnanje oblasti nima nikakršne povezave s procesi vstopa Slovenije v EU. V razpravi se je izoblikovalo stališče, da tisti, ki vsiljujejo te povezave, iščejo kritje za nepregledne spremembe. Sindikalni zaupniki so “iz prve roke” izvedeli po-