Drugi razlog, zaradi katerega Avstrijo mineva navdušenje nad širitvijo, so pred časom objavljeni podatki o tem, da se je začel zmanjševati avstrijski izvoz v vzhodnoevropske države, hkrati s tem pa tudi njen trgovinski presežek. Ne samo pri šefu svobodnjakov Haiderju, ki meni, da bo Avstrija še naprej, s širitvijo ali brez nje, vlekla dobičke iz vzhodnoevropskih držav, ampak tudi pri drugih politikih temelji ozkosrčnost bržkone na predvidevanjih, da je soseda po padcu železne zavese največji zalogaj že pridobila in da za prihodnost ostajajo zgolj drobtine. Nekaj širši pogled kot do ograje sosedovega vrta pa v avstrijskih medijih vendarle zmorejo nekateri komentatorji. Tako je Hans Rauscher v tedniku Format zapisal, da je nekatere probleme, med njimi tudi problem jedrskih elektrarn, mogoče rešiti le v evropskem, in ne v nacionalnih okvirih. Meni, da naj bi bila ravno kosovska kriza izvor prepričanja v EU, da države z nacionalnimi in tudi drugimi težavami ne more prepustiti same sebi, saj to lahko vodi v katastrofo evropskih razsežnosti, prepadi med blaginjo in revščino pa nikakor ne vodijo k mirnemu sožitju med državami. Zato Rauscher meni, da ima evropski integracijski proces kljub ogromnim težavam neko notranjo logiko, ki ji ne moremo postaviti nobenega razumnega protiargumenta.