Iz tega izhajajo določene posledice za manjšinsko politiko: člen 7 avstrijske državne pogodbe ostaja slej ko prej temeljni dokument naše zaščite. Uresničitev vseh njegovih členov je slej ko prej temeljna zahteva, zahteva po uveljavitvi pravne države samoumevnost. Toda ali to zadostuje? Imamo situacijo, da se tudi tam, kjer je že danes v veljavi npr. slovenski uradni jezik, le malo ljudi poslužuje te pravice. Imamo pa tudi situacijo, da se na področju šolstva prijavlja k dvojezičnemu pouku vedno več pripadnikov večinskega naroda ali vsaj taki, ki doma ne govorijo slovensko. Na tem se vidi, da se očitno nekaj spreminja v naši državi. Na eni strani še vedno logika nacionalne države, ki ima težave s spoštovanjem manjšinskih pravic, in na drugi strani ljudje, ki čutijo nove izzive, ki izhajajo iz evropskih integracijskih procesov in se začenjajo ukvarjati z jezikom soseda.