Direktorica DIC Sveta Evrope Liana Kalčina je poudarila, da morajo sodobne evropske države, ki se že dolgo srečujejo z migracijami, pri svojih integracijskih politikah upoštevati osnovne standarde varovanja človekovih pravic iz vrste podpisanih mednarodnih pravnih dokumentov (konvencij ZN in SE) in tudi direktive EU. Gregory Garras, predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR), je poudaril, da je štirih mesecih, kolikor je že v Sloveniji, ugotovil, kako velik izziv je za državo, ki je podpisala konvencijo ZN o beguncih, da sprejme tudi strategijo za vključevanje tujcev in beguncev v svojo družbo, kajti brez tega lahko pride do dramatičnih zaostritev še zlasti v mladi državi s precej homogenim prebivalstvom in z malo izkušenj na področju vključevanja tujcev. Za uspešnost tega procesa pa sta po Garrasovem mnenju ključnega pomena stalna navzočnost civilne družbe ter odkrit dialog med vsemi, ki na integracijo lahko vplivajo. V.d. direktorja vladnega urada za priseljevanje in begunce Žarko Bogunovič je povedal, da njihov urad od lanske spremembe ustanovitvenega odloka pokriva tudi ozek segment integracijske politike (integracijske ukrepe za trenutno 2300 začasnih beguncev in 40 azilantov) in je odgovoren tudi za sprejem podzakonskega akta, s katerim bodo uredili pravice beguncev. Poudaril pa je, da manjka ustrezen pravni predpis, v katerem bi natančno in celovito opredelili načine in vse možne in potrebne programe za integracijo tujcev ter določili tudi organ, ki bi vse integracijske ukrepe med seboj usklajeval. Pri tem Bogunovič razmišlja, ali ni morda potrebno sprejeti posebnega zakona o integraciji, ob tem, da je za usklajevanje pripravljen šele predlog izhodišč za integracijsko politiko.