Kot poudarja dr. Vesna Švab s Psihiatrične klinike v Ljubljani, je enako kot medikamentozno zdravljenje pomembna tudi drugačna podpora: krepitev bolnikove samozavesti, izboljšanje njegove samopodobe in čim večja stopnja integracije v okolje. S tem je treba začeti že v procesu bolnišničnega zdravljenja. Ena od oblik podpornega zdravljenja je likovna terapija, ki jo v Psihiatrični bolnišnici izvajajo že nekaj časa. Kot pravi Sašo Koprivec, eden od likovnih terapevtov, se je likovna terapija izkazala kot zelo uspešna, saj pomeni eno od oblik izražanja. Bolniki s shizofrenijo imajo namreč pogosto težave z besedno komunikacijo, težje se odprejo in govorijo o sebi. Bolniki pridejo v bolnišnični likovni atelje bodisi zaradi lastne želje, ker se želijo izraziti skozi likovno ustvarjanje, bodisi jih tja usmeri psihiater, če presodi, da bo bolniku likovna terapija pomagala. Pri tem nikakor ni pomembno likovno predznanje ali specifične tehnike risanja, poudarja Barbara Kariž, prav tako likovna terapevtka v Polju. Cilj ustvarjanja je doseči bolnikovo sodelovanje, vključevanje v redno dejavnost, umirjanje, krepitev ustvarjalnosti in večanje samozavesti, vse to pa je nujno potrebno pri vnovičnem vključevanju v družbo po zaključenem zdravljenju.