UNHCR, po besedah Pierra von Gutna, predstavnika v Sloveniji, razume obe strani, tako begunce, ki po nekaj selitvah ne želijo več v drug center in iz Ljubljane, kot urad, in hočejo predvsem najti rešitev, ki je čim bolj sprejemljiva za vse. Po drugi strani pa je poudaril, da vsa pozornost, ki se usmerja v »reševanje Viča«, odvrača pozornost od precej večjega problema, in sicer, da imajo ti ljudje že osem let status začasnega zatočišča, ki jim ne daje nobene gotovosti in jim ne omogoča integracije v družbo. Povsod v Evropi so ga že ukinili, in tistim, ki so med vojno prišli iz BiH, dali bodisi status begunca po ženevski konvenciji bodisi status stalnega bivališča, nekatere skandinavske države pa celo državljanstvo. »Tudi v interesu Slovenije bi moralo biti, da se status spremeni ali v dovoljenje za stalno bivanje ali v begunca po konvenciji. Za oboje pa bi bilo treba narediti zakonske amandmaje, ker obstoječa zakonodaja tega ne omogoča. To je stvar politične volje. Hkrati bi bilo treba napraviti poseben program integracije. Če bi ljudje smeli delati, kar po sedanjem statusu ne smejo, bi državo veliko manj stali. Osem let je odločno predolga začasnost,« je še povedala Anabelle Roig iz UNHCR.