Da se Slovenija ne zna soočiti s problemom, je opazno tudi v primeru "začasnih" beguncev, ki prebivajo v Sloveniji. Zakon za ureditev statusa bosanskih beguncev kot oseb z začasnim zatočiščem je bil sprejet šele marca 1997, danes pa je v Sloveniji 2800 beguncev iz BiH, ki imajo še vedno status oseb z začasnim zatočiščem. Režim začasnega zatočišča ureja zgolj zakonito bivanje in osnovno oskrbo beguncev, ne določa oziroma ne omejuje pa trajanja začasnega zatočišča (po standardih EU to lahko traja največ tri do pet let) in ne predvideva možnosti za integracijo beguncev, ki se ne morejo vrniti v matično državo. Rezultat tega je, da je prek Slovenije v svet odhajalo na stotine in tisoče dobro šolanih beguncev, ki so končali v različnih zahodnih državah. Da je to tako, je kriv tudi rigiden slovenski zakon o državljanstvu. Ta celo tistim, ki imajo v žepu diplome slovenskih univerz, ne daje nikakršne prednosti. Popolnoma drugače je, na primer, v Franciji. Vsi, ki končajo najmanj dve leti fakultete v Franciji, potrebujejo za pridobitev državljanstva ne več pet (v Sloveniji deset) temveč dve leti prebivanja v Franciji. Posebne ugodnosti veljajo tudi za osebe, rojene na francoskem ozemlju, osebe, ki so služile vojaški rok v francoski armadi, osebe, ki prihajajo iz krajev, nad katerimi je imela v preteklosti Francija suvereno oblast ali v katerih govorijo francoski jezik.