NASPROTJA MED TEMA DVEMA STRUJAMA SO OZNAČEVALA VSE DELOVANJE VZJBD. KLJUB VEČKRATNIM POSKUSOM IN NAPOROM SEVERNIH ODBOROV IN NJIHOVEGA VODITELJA DRABENIJA NI ZDRUŽENJU NIKOLI USPELO PRESEČI TE DVOJNOSTI. DEJANSKO BI BILO TO V DANIH OKOLIŠČINAH TUDI ZELO TEŽKO, SAJ SO TA RAZMERJA NEKAKO ODRAŽALA ISTRSKO STVARNOST IN SO SE V BEGUNSTVU OHRANILA OSEBNA IN LOKALISTIČNA NASPROTJA, KI SO BILA ZA ISTRO ZNAČILNA. VENDAR JE TREBA K TEMU DODATI TUDI DEJSTVO, DA VZJBD NI IMELO, KOT ONO ZA ISTRO V TRSTU, ZA SABO VELIKE MNOŽICE BEGUNCEV, STRNJENO NASELJENIH NA MAJHNEM OZEMLJU, AMPAK VEČ MANJŠIH BEGUNSKIH SKUPNOSTI, KI SO BILE RAZPRŠENE PO VSEJ ITALIJI. PREBUDITI IN POVEZATI TAKO RAZTRESENO SKUPNOST PA JE BILO OBJEKTIVNO TEŽKO, SAJ JE RAZPRŠENOST POSPEŠEVALA INTEGRACIJO BEGUNCEV V NOVO STVARNOST (POSEBNO ČE SO SI ŽIVLJENJE ŽE UREDILI) IN JIH ODTEGOVALA OD DELOVANJA V BEGUNSKIH ORGANIZACIJAH. ZARADI TEGA SO POKRAJINSKI ODBORI BILI MALO AKTIVNI, TAKO DA SO VELIKOKRAT BILI PREDVSEM KRAJEVNE POMOŽNE ORGANIZACIJE UPBJKD (ZA KATERO SO ZBIRALI PODATKE ZA POPIS BEGUNCEV IN SKRBELI ZA URESNIČEVANJE ZAKONA O OBVEZNEM ZAPOSLOVANJU BEGUNCEV, ZA KAR JIM JE UPBJKD IZPLAČEVALA MANJŠE VSOTE KOT POVRAČILO STROŠKOV). PRIM. ODA, PMSK, FASC. 1.7.1/2700/24.5, DOPIS MNZ PMS Z DNE 4. 7. 1959. PRAV DA BI PRESEGLO TO SVOJO OMEJENOST, SE JE VZJBD ŽE OD LETA 1950 SKUŠALO UKORENINITI V EDINEM KRAJU, KJER BI SI LAHKO PRIDOBILO RELATIVNO ŠIROKO IN STABILNO MNOŽIČNO BAZO, V TRSTU. VENDAR JE IREDENTISTIČNEMU TABORU TO DO NEKE MERE USPELO ŠELE Z NASTANKOM ZI IN NJENIH ŠTEVILNIH "DRUŽIN".