Drugi način odgovora na zgoraj zastavljeno vprašanje je lahko bolj optimističen. Evropska unija je na poti nadaljnjih političnih reform, kar je logični spremljajoči korak monetarne integracije. Morda bo dejansko težko, kot trdijo nekateri, učinkovito izvajati monetarno unijo brez poenotenega političnega sistema. Evropo res sestavljajo številni narodi, toda pri tem pozabljamo, da je volja narodov velikokrat podrejena ali odvisna od volje nacionalnih elit, ki si želijo obdržati politično moč, ki jo imajo v nacionalnih okvirih. Zelo pomembno torej je, da državni vrhovi razumejo, zakaj je proces integracije Evrope nujno nadaljevati. Čim hitrejša širitev Evropske unije na srednjo in vzhodno Evropo ter posebej na Balkan je neizogibna, saj lahko večja medsebojna gospodarska in institucionalna povezanost med posameznimi deli Evrope pomembno pripomore k zmanjšanju števila in predvsem intenzivnosti konfliktov med narodi. Zaradi vseh koristi povezovanja in medsebojnega sodelovanja bi konflikti med evropskimi narodi enostavno postali predragi in se ne bi splačali. Politične elite v Evropi morajo sprevideti, da se v razmerah globalne liberalizacije tudi pravila igre na področju tako imenovane visoke politike torej nacionalno bolj občutljivih tem spreminjajo. Navsezadnje lahko trdimo, da sodobne države v razmerah čedalje večje medsebojne odvisnosti svoje interese vsaj nekoliko oblikujejo glede na interese in značilnosti drugih držav. Zato je mogoče sklepati, da bolj ko se bo Evropska unija integrirala tudi politično, bolj bodo države članice morale svoje interese prevajati v evropske.