Ko je Unija leta 2002 uvedla evro, je bilo to simbolično dejanje, saj je EU tako končala 50-letno obdobje ekonomske integracije. To je bil mučen proces, poln številnih zavlačevanj in kompromisov, ki ga je v osemdesetih letih k uspešnemu koncu pripeljal avtoritaren in vizionarski Jacques Delor . V začetku 21. stoletja je Bruselj vzporedno z uvajanjem evra začel aktivnosti Konvencije za pripravo prve evropske ustave. Evropska ustava odpira novo razsežnost integracije, in sicer politično. Upravičeno lahko domnevamo, da bo politična integracija Evrope še toliko bolj naporna. Zato je pomembno, da se evropski politiki ne zapletejo v nesmiselne politične konflikte. To bo Unijo v globalni areni konkurenčnosti le še dodatno oslabilo. Na drugi strani bi bilo skrajno neodgovorno, če bi stara dama zdaj padla v neko lažno samozadovoljstvo, češ, saj imamo ustavo in lizbonsko strategijo. Ustava in lizbonska strategija sta zgolj politična dokumenta, ki sama po sebi ne bosta rešila ničesar. Medsebojno spoštovanje pa bomo uspešno vzdrževali tako dolgo, dokler bo Unija zagotavljala blagostanje.