nagel. Emmanuela so prepoznali njegova bivša žena Debbie in sinova njegove tretje žene. Zdaj so se zadeve naposled začele odvijati, vendar se je Emmanuel medtem že preselil v Lakeside v Kaliforniji, saj je menil, da se bodo z ženo in Elizabeth tam bolj neopazno zlili z okoljem. Ampak iz svoje kože ni mogel. Kmalu je vrgel oko na svojo »tretjo ženo«, dvanajstletno hčerko moškega, ki ga je spoznal v cerkvi. Takoj je navezal stik z njim, poskrbel, da ga je povabil na večerjo v svojo hišo in decembra poskušal vanjo vlomiti. Tokrat mu ni uspelo, varnostni sistem je bil predober. Policija ga ni ujela, se je pa srečal z njo, ko je vdrl v vrtec. Ker računalnik o njem ni povedal nič spornega, so ga zadržali le za dva dni, vendar dovolj, da se je Wanda zaradi njegove odsotnosti razburila tako, da ga je odšla iskat. Elizabeth je pustila samo. Ni pobegnila. In ni niti poskušala pobegniti. Dvanajstega marca so trojico končno ujeli. Mitchell se je predstavil kot Marshall, Elizabeth je molčala. Ko so jo ločili od zakoncev in jo vprašali, ali je Elizabeth Smart, je zanikala. Stara je osemnajst let, je zatrdila policistom. Ko bi morala povedati kaj o preteklosti svojih staršev, se je zapletala in na koncu izustila, da sta krušna starša. Zaradi vprašanj policije je bila odkrito nejevoljna in je, ko so jo vprašali, zakaj nosi lasuljo, vztrajala, da so to njeni lasje. Zlomila se je šele, ko so ji pokazali letak z njeno fotografijo. Na njej je bila vitkejša, bolj krhka in otroška. Takrat so se ji v očeh zalesketale solze. Je Elizabeth Smart? Je. Ko je prišel njen oče, ga je tesno objela. In se z njim vrnila domov. O svojem devetmesečnem ujetništvu ni govorila. Njena družina je potrdila le, da ni noseča in nikoli ni bila. Obtožnica Mitchella, ki ni sposoben za sojenje, bremeni »posilstva, poskusa posilstva, spolne zlorabe in poskusa spolne zlorabe«. Zakaj Elizabeth ni pobegnila? Zaradi stockholmskega sindroma. Ker je bila pri enajstih letih še otrok, njeni instinkti preživetja še niso bili povsem razviti in je bila še dovolj nezrela, da se je med njo in njenim ugrabiteljem zelo kmalu razvila močna vez. Morda prav zato tudi ni sodelovala s policijo, saj je še vedno verjela, da jo želijo tisti, ki so ji v resnici hoteli pomagati, prizadeti in jo odpeljati od človeka, na katerega se je navezala. Ko se je vrnila domov, čez svojega ugrabitelja ni hotela reči nič. O tem, kaj se je dogajalo tistih