(nadaljevanje) Jaz sem pri tej zadevi, gre za zadevo o kateri morajo, zelo mi je žal, ampak moram citirat zakon, ker tožilci delamo samo na podlagi zakona, gre za kazensko zadevo, ki je širšega javnega pomena in v tej zadevi morajo državni tožilci nemudoma obveščati Vrhovno državno tožilstvo. To je prva stvar. O zadevi sem se informirala, tako na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, kot tudi v specializiranem oddelku šele po 10. dneh od dogodka. Do takrat smo že izvedeli iz medijev kar nekaj stvari, ki so narekovale ukrepanje v smeri učinkovitega preiskovanja, ne glede na to kakšen bo rezultat tega. Šlo je za pozno in nepopolno obveščanje državnega tožilca in preiskovalnega sodnika, kar je oboje onemogočalo odločitev o tem ali se udeležita ogleda kraja tega dogodka. Policisti niso izpostavili nobenih sumov mučenja živali, ko so obveščali, zgolj preiskovalnega sodnika. Opozorila so šla v smeri preiskovanja, v smeri problema nepopolnega obveščanja, v smeri vprašanja ali so zaznali, da so na kraju ogleda nepooblaščeni ljudje, o tem, da je bilo v medijih objavljeno, da obstaja v bližini kraja kamera, ki snema dogodke, pa se prav dolgo ti posnetki ne hranijo, do koordinacije v zadevi. Še enkrat ponavljam, koordinacija je prav tako, kot tisto, kar sem do zdaj povedala v pristojnosti Vrhovnega državnega tožilstva, ker sta primer preiskovali dve tožilski enoti. Tako, kot sem se informirala o zadevi pri vodji specializiranega oddelka, pri vodji skupine in pri policistu, sem se informirala tudi na okrožnem državnem tožilstvu. Tudi njih sem opozorila na problem, ki sem ga zaznala v medijih v zvezi s krimiranjem psov. Torej, gre za to, da bo preiskava učinkovito speljana in da ne bo karkoli zamujenega. V celoti je šlo za pristojnosti Vrhovnega državnega tožilstva in v okviru, ob seznanitvi tudi tožilcev na tem oddelku.