Drugi pomemben razlog, ki govori zoper uporabo splošnih načel, so formalne značilnosti pravice imetnikov deležev do obveščenosti po pravilih splošnega prava družb in po pravilih o statusnih preoblikovanjih. Pravica imetnikov deležev do obveščenosti je v splošnem pravu družb oblikovana kot individualna pravica vsakega imetnika deležev, ki ga upravičuje zahtevati informacije o zadevah družbe. Te informacije imetnik deležev vedno zahteva zase, da se sam informira o zadevah družbe, ki so pomembne za varovanje drugih njegovih pravic. Tudi v pravu statusnih preoblikovanj ima pravica do obveščenosti značaj individualne pravice, kar enako kot v splošnem pravu družb pomeni, da je njen nosilec vsak posamezni imetnik deležev, zaradi česar za njeno uresničevanje ni potrebna nikakršna (npr. minimalna) kapitalska zastopanost. Pravica do obveščenosti v pravu statusnih preoblikovanj pa se vendarle razlikuje od pravice v splošnem pravu družb po tem, da mora poslovodstvo zaradi uresničitve popolne in pravočasne seznanitve vseh imetnikov deležev s posledicami združitve/delitve, (pravočasno), vsekakor pa v sklopu priprav na odločanje na skupščini imetnikov deležev, opraviti skupek pravnih opravil, Gl. navedbe v razdelku 3.1.2.2. tega dela. ki naj bi vsako zase in vsa skupaj zagotovila predpostavke za vnaprejšnjo obveščenost imetnikov deležev. Pravo statusnih preoblikovanj zagotavlja predpostavke za pravočasno in popolno seznanitev imetnikov deležev tako, da zavezuje druge organe družbe (predvsem poslovodstvo), da v okviru priprav na skupščino izvede(jo) vse potrebne poteze, od katerih so posamezne neposredno namenjene vnaprejšnjem obveščanju imetnikov deležev. Imetnikom deležev ni treba zahtevati informacij. Njihova aktivna ravnanja niso potrebna za pridobivanje informacij, saj so predpostavke za obveščenost vgrajene v fiziognomijo postopka. Poslovodstvo jih mora upoštevati s skrbnostjo profesionalne osebe. S tem so predpostavke za kršitev postavljene drugače kot v splošnem pravu družb. Pravica imetnika deležev do obveščenosti bo v pravu statusnih preoblikovanj kršena takrat, ko v postopku združitve/delitve ne bodo opravljene vse tiste aktivnosti, ki bi morale biti opravljene, da bi se imetniki deležev kot celota mogli zadovoljivo seznaniti s posledicami združitve/delitve. Pravica do obveščenosti v pravu statusnih preoblikovanj ima tudi institucionalen in preventiven pomen, ki ju s sistemom sodne prisile ne bi bilo mogoče uresničiti.