Od gejev in lezbijk se pogosto pričakuje, da bodo svojo istospolno usmerjenost »živeli« zgolj v svoji zasebnosti, sicer pa z njo ne bodo »obremenjevali« drugih ljudi okrog sebe. Tudi ti naj ne bi razglašali svoje heteroseksualnosti. Vendar to ne drži povsem. Javna in zasebna sfera se pogosto prepletata in med njima je težko postaviti jasno mejo. Naša zasebnost, zasebne izbire in okoliščine, kot je na primer spolna usmerjenost, se v javnosti kažejo na različne načine: od pripovedovanj o dogodkih iz svojega družinskega življenja na delovnem mestu, do sprehodov po parku, kjer se pari držijo za roke, od svečane in javne poroke, do nošenja različnih znakov, ki izkazujejo posameznikov seksualni/partnerski status in podobno. Geji in lezbijke kot enakopravni državljani imajo pravico, da svoje homoseksualnosti ne »živijo« zgolj v svoji zasebnosti, pač pa, da aktivno sodelujejo tudi v javnem življenju kot enakopravni istospolno usmerjeni državljani in državljanke. Vse to je seveda lažje zapisati, kot v praksi izvajati, saj razkritje istospolne usmerjenosti v javnosti (na primer držanje svojega partnerja oziroma partnerice za roko) lahko povzroči različne oblike nasilja, najpogosteje verbalno nasilje (žaljivke, posmeh, zaničevanje ipd.). Tu je zbranih nekaj informacij, ki vam lahko pomagajo na poti k enakopravnemu državljanstvu. Žal te informacije ne morejo preprečiti nasilja, lahko pa s pomočjo njih informirate ljudi okrog sebe in ste tudi sami informirani.