V 250-letni zgodovini te župnije je zabeleženih 64 novomašnikov. Samo v času Janka Škrabana, ki je bil po drugi svetovni vojni 44 let župnik v Beltincih, je bilo 34 novih maš, tako da smo se nanje navadili kot na letna žegnanja. Bil sem njegov zadnji novomašnik, tri tedne zatem je umrl. Moja doktorska disertacija o Jožefu Kleklu st. poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj je bilo prekmursko ljudstvo tako verno, kleno in hkrati velikodušno v duhovnih poklicih. Jožef Klekl je imel namreč svoje katoliško časopisje, kar je edinstven primer v slovenskem prostoru. Leta 1904 je začel izdajati mesečnik Marijin list, ki je izhajal štirideset let. Bil je verski list, berljiv za mladino, podobno kot danes Ognjišče. Leta 1935 je bil v listu objavljen podatek, da je bilo v Prekmurju v tem obdobju 480 duhovnih poklicev (duhovniki, redovniki, redovnice, misijonarji); številni so priznali, da so se za duhovni poklic odločili prav zaradi tega lista, ker jih je duhovno informiral. Ta list je bil dejansko resnično močan dejavnik katoliške obnove. Klekl je ustanovil tudi tednik Novine (1913–1941) »Družbeno-politični list«, ki je informiral ljudi o dogajanju v Prekmurju, po letu 1919, ko Prekmurje postane dokončno del Slovenije, pa tudi o dogajanju na Slovenskem in Jugoslaviji. Ker je bil Klekl tudi poslanec SLS v Beogradu, je ljudi informiral o družbenem, političnem in kulturnem dogajanju v domovini. List je opozarjal na grozote in nevarnosti boljševizma iz Rusije in Španije. Morda prav zaradi tega komunizmu nikoli ni uspelo ideološko pregnesti Prekmurcev. Kaj pa danes, ko primanjkuje duhovnih poklicev? Kaj je vzrok? Vzrok je najprej pomanjkanje otrok. Nekdaj so bile družine zelo številčne, danes ne več. K pomanjkanju pa veliko pripomore tudi identifikacija s tem poklicem. To pomeni, da duhovnik v družbi nima svojega prostora, saj še vedno nima urejenega statusa. Je poklic, ki se zdi marsikomu nekoristen in nepomemben, o njem v šolah ne govorijo, ko govorijo o poklicih. Gre za poklic, ki se spoznava samo znotraj cerkvenih občestev. Potem je tudi pomanjkanje moči za žrtve in odpovedi. Mene je zelo zaznaDEMOKRACIJA · 38/XII · 20. september 2007