Zato imamo znanstveniki obvezo in dolžnost v razumljivem jeziku seznanjati zainteresirane z vsemi najnovejšimi znanstvenimi dognanji, tudi s področja genetike, predvsem pa opozarjati na prednosti in eventuelna tveganja oziroma nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri uvajanju novih metod zdravljenja. Kar pomeni vedno in povsod povedati strokovno resnico, pravilno informirati javnosti! To velja tudi za zdravnike uradne medicine. Nihče ne bi zameril predstavnikom medicinske znanosti, najverjetneje pa bi jih še bolj cenili če bi javnosti povedali kakšen je njihov odnos do t.i. naravnega zdravilstva, na primer do prakticiranja laičnih posegov v nek drug biosistem, konkretno v DNK. Morda bi že opredelili naravno zdravilstvo, kot partnersko in ga ločili od laičnega? Razvoj medicine je bil pač takšen, predvsem v tehnicistični smeri, da za zdaj zdravi le telo, ne pa oboje skupaj, telo in dušo, uradna medicina torej do zdaj pač ni bila holistična, kar pa ni razlog, da nekega dne to ne bi bila, tudi uradno. Mnogi zdravniki tako že prakticirajo, a naskrivaj, za kar mislimo da je velika sramota za sedanjo zdravniško vedo in prakso. To namreč, da bi (vsaj teoretično) lahko pomagali težko bolnim, pa ne, a dopuščajo neomejeno in nedefinirano, dostikrat tudi škodljivo laično z zdravljenje!