No, Tit Doberšek ob tvojem prispevku zagotovo ni samo gledal. Bil in je karakteren in pokončen človek, razmišljujoči novinar, ki je vedno povedal svoje, pa četudi je bil ob tem včasih osamljen. Gre pa predvsem za povsem konkretno dogajanje. Za objavo tvojega (recimo: redakcijsko dodelanega) članka, za katerega smo se skupaj dogovorili ti kot avtor in urednik najbolj izpostavljene redakcije, Tit Doberšek kot odgovorni urednik, Vlado Šlamberger kot pomočnik glavnega urednika in jaz kot namestnik glavnega urednika. Pravice in dolžnosti namestnika (tedaj!) so ti dobro znane, saj si me zamenjal na tem mestu. Tokrat ne bi zastavljal vprašanja, če sem bil kot namestnik dovolj pošten ali ne. Sprašujem se le, kakšen "ksiht" bi imel, če bi "dol snel" članek, kateremu smo vsi prižgali zeleno luč. In tudi Mitja Meršol ni bil popolnoma nemočen in stal ob strani, saj je bil v teku dogodkov in ne bi križemrok gledal kako šarimo po straneh, za katere je nosil kot urednik osebno odgovornost. In kaj bi si potem (recimo o meni) mislili kolegi, s katerimi smo se skupaj iskali v takratnih, za novinarstvo nič kaj prijetnih časih in pred katerimi še danes s spoštovanjem snamem klobuk z glave, pa še marsikdo drug, ko bi se to razvedelo. Kot veš, je obstajalo tudi nenapisano pravilo, da nihče (res nihče!) od urednikov ne sme popraviti ničesar, kar je zapisal avtor, brez njegovega pristanka. Tita o tem, kako sta stražila tekst, ne bom spraševal, ker bi mi bilo to pod častjo in bi ga morda celo užalil. Očitno pa si si izbral kaj slab primer za oris "Delove neodvisne pozicije, ki je informirala bralce o dogodkih" in ga kot piko na i povedal na koncu intervjuja.