Če je politična vloga sodstva pomemben dejavnik zaupanja vanj, potem je laže razumljiva današnja skepsa javnosti glede vloge in položaja slovenskega sodstva. To zadnje se še vedno srečuje z očitki o odvisnosti od politike oziroma ideologije v obdobju pred demokratičnimi spremembami. Manifestirali so se v kvazi lustracijski zakonski določbi, po kateri po izteku prejšnjega omejenega mandata ne izpolnjujejo pogoja za izvolitev v trajni mandat tisti sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Poleg tega je slovensko sodstvo obdržalo sloves Bichelove najmanj nevarne in Ungerjeve konservativne oblasti tudi pri odločanju v nekaterih zadevah, ki so (bile) močno povezane z demokratičnimi spremembami. Sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič je na primer že pred leti javno ostro kritiziral odločitev rednih sodišč, ki so izdala nalog za izvršitev obsodilne sodbe vojaškega sodišča v procesu »JBTZ«. Ne glede na različne interpretacije sprejetih ali potrebnih odločitev sodišč, ki so jih spremljali ali jim sledili politični učinki, se je zaupanje javnosti v slovensko sodstvo očitno vezalo na spoznanje, da nobena entiteta ne pridobi avtoritete sama po sebi, pač pa le v razmerju z drugimi entitetami. Institucionalna avtoriteta pobudnika demokratičnih idej v teh razmerjih je pripadla parlamentu, avtoriteta nosilca teh idej pa ustavnemu sodišču zaradi brezkompromisne promocije in varstva človekovih pravic ter dosledne kontrole ustavnosti oziroma zakonitosti odločitev zakonodajne in izvršilne oblasti. Ta kontrola je implicitno zajela tudi vprašanje trajnega mandata sodnikov. V odločbi U-I-83/94 je ustavno sodišče ugotovilo, da ratificirane mednarodne pogodbe od Slovenije ne zahtevajo trajnosti sodniške funkcije do sodnikove upokojitve. Opozorilo je, da Temeljna načela o neodvisnosti sodstva, ki so bila sprejeta v okviru OZN leta 1985, jasno predvidevajo, naj bo trajanje sodniške službe z zakonom določeno in zagotovljen sodniški položaj do upokojitve ali pa do izteka trajanja mandata v državah, v katerih tak sistem obstaja. Kakšen je torej namen določbe slovenske ustave, po kateri je funkcija sodnika trajna?