G. Miran J. Lesjak zna človeka res spraviti v dobro voljo. Naj se na kratko dotaknem le nekaterih njegovih najbolj posrečenih misli. Da bi prispevek z naslovom »kratka analiza…« moral biti z vsemi metodološkimi kanoni podprta medijska raziskava, seveda ne drži; namen te »kratke analize« je bil le vzporedna razčlemba analizi pisanja dnevnih časopisov o določeni temi. Očitek, da bi moral namesto prvih dni vojne v pisanje vključiti vseh 80 dni, je približno toliko umesten, kakor če bi kdo zahteval, da bi Večer moral izhajati v četvernem obsegu. Mirana moti, da ni mogoče empirično preverjati trditev, ker ni eksplicitno navedenih datumov analize. Ob vsakem navedenem članku je opomba z navedbo vira, ki vsebuje tudi številko časopisa, ki implicitno vsebuje datum. Miranu ni všeč, da so v članek vključene različne zvrsti prispevkov. Le zakaj? Saj jih ne primerjam med seboj, ampak z enakimi zvrstmi v drugih časnikih. Mirana jezi še vrednotenje komentarjev, očita mi, da ocenjujem, kdo misli »prav« in kdo »napak.« Pri analiziranju pisanja za nazaj si tisti, ki to počne, po oni znani »po bitki je vsak general« more privoščiti tudi to, da oceni, ali je nekdo zgrešil ali pa zadel bistvo, kar so seveda pokazali naslednji dnevi. Da bi si moral biti »na ti« s tiskarji, da bi si smel drzniti pisati o vsebini časnikov; ta pa je tudi za hudomušnega Mirana malce prehuda. To, da se dnevni časopis tiska ob dveh popoldne, je zelo neprijetno za urednika, bralk in bralcev pa to ne more zanimati, zanima jih le, ali je dogodek »pokrit.« In natanko to je zanimalo tudi mene.