Iz navedenih argumentov izhaja, da je ustavna pritožba očitno utemeljena, da je torej predsednik DZ brez zakonske podlage ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena ZRLI. S svojo odločitvijo, ki izhaja iz vsebine napadenega akta, je tako kršil pravico vseh volilcev, da s podpisi izrazijo svojo podporo zahtevi za razpis referenduma. S tem pa je bila pritožnikom kršena ustavna pravica iz 44. člena Ustave ("Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev."), kakor tudi pravica, ki jo implicitno vsebuje 90. člen Ustave v določbi, da mora Državni zbor razpisati referendum, če to zahteva najmanj 40.000 volilcev. Onemogočanje začetka postopka za zbiranje podpisov za vložitev zahteve pomeni kršitev navedenih ustavnih pravic.