Zakon bo na novo urejal tudi status otrok izbrisanih, saj ti do zdaj, ker je bil njihov status povezan s statusom staršev, niso imeli zakonitih možnosti za urejanje svojega položaja. »To je bilo v nasprotju s konvencijo o otrokovih pravicah in z načelom varstva koristi otrok,« je opozorila Kresalova. Poleg tega bo novela zakona »za nazaj« uredila tudi statuse tistih izbrisanih, ki so do danes že pridobili državljanstvo, vendar niso pred tem v ločenem postopku pridobili stalnega prebivališča, saj je pridobitev državljanstva implicitno vsebovala ureditev stalnega prebivališča. Poročali smo že, da bodo ti slovenski državljani dopolnilne odločbe prejeli po vložitvi zahteve s poenostavljenim postopkom, brez individualnega preverjanja izpolnjevanja pogojev »dejanskega bivanja v Sloveniji«, saj so bili ti preverjeni že ob pridobitvi državljanstva. Opozorila nekaterih ustavnopravnih strokovnjakov, da bi morali ti prejeti dopolnilne odločbe že po uradni dolžnosti, je ministrica Kresalova zavrnila, saj to naj ne bi bilo skladno z odločbo ustavnega sodišča. Kresalova je še poudarila, da odločb ne bodo prejeli tisti, ki so bili obsojeni za kaznivo dejanje genocida, vojnih hudodelstev oziroma tisti, zoper katere teče kazenski pregon zaradi suma tovrstnih dejanj. Povedala je tudi, da bo država za obveščanje izbrisanih o možnostih ureditve statusa »uvedla brezplačno telefonsko številko, upravičence v tujini bomo obveščali prek javnih občil, za delavce na upravnih enotah (ki bodo obravnavali izbrisane – op. p.) pa bomo izpeljali posebno izobraževanje«. Ministrica med zakonodajno proceduro, ki se bo nadaljevala v parlamentu, pričakuje, da bo opozicija zakonskemu predlogu nasprotovala in bo »uporabila vse topove, ki jih ima«.Poslanci zahtevajo vladni magnetogram