generacija Slovencev dvojezična. Mladina, vsaj Kako sami gledate na afero z rdečim njen šolani del, pri dvajsetih malone enako tekoče mesom, na napovedujočo se podobno govori angleško kot slovensko. Ohranitev zgodbo z mlekom? So to primerne slovenščine je torej stvar zavesti, res pa je, da je ta učne ure za Slovenijo ali je Slovenija majhna, če ni in kadar ni vidnih pritiskov. Za zdaj zgolj “poskusni zajec” za večje države me prihodnost ne skrbi. Evropa, če prav kandidatke, kjer bi dosledno razumem, v kulturno izročilo ne posega, koliko ga spoštovanje evropske zakonodaje že bomo ohranili, je odvisno od nas samih.” danes utegnilo povzročiti velike Večina gospodarstva ocenjuje naše gospodarske in morda celo politične približevanje EU kot smotrno, a pretrese? prepočasno. Se tudi vam zdi, da je res tako, ali pa je obdobje 2003-2005, ko naj bi se prvi krog širitve EU dejansko izvedel, primerno oddaljeno obdobje za optimalno prilagoditev novim tržnim razmeram? So strahovi odveč? “To je razumljivo. Drugih možnosti nima. Vsaj enako, če ne bolj sposobno pa bi bilo v povprečju preživeti vključitev leta 2000 kot leta 2008. Hitrost je pri stvari pomembna in če EU misli s širitvijo iskreno, je prav, da pohiti; prilagajanje vsem podrobnostim je mogoče tudi med polnopravnim članstvom. Ideja o konvergenci, ki jo implicitno vsebuje nenehno ponavljanje: “Ko boste pripravljeni za vstop,” je napačna in nevarna. Najprej sploh ni pretirano relevantno, kdaj bo deseterica pripravljena, pomembnejše je, dr. Jože Mencinger “kdaj bo EU pripravljena na širitev”. Problem, in to večji, je še drugje. Morda do konvergence “Bolj se zanesem na naše meso in mleko kot na sploh ne prihaja, saj že letos povprečna enake proizvode drugje v Evropi. Neomejena sla gospodarska rast v deseterici pridruženih članic po dobičku jih je že v preteklosti gnala v skrajnosti zaostaja za rastjo v EU. Če pa podatke o pri poskusih zniževanja stroškov, zato je kmetijska gospodarski rasti v deseterici popravimo z proizvodnja postajala čedalje bolj protinaravna. Pri deležem primanjkljaja na njihovem tekočem nas je bila ta sla po dobičku zaradi socializma računu v njihovem bruto domačem proizvodu, je manjša. Če grem na majhen primer. Ne zadeva še veliko slabša. Hitro ugotovimo, da verjamem, da pri nas v velikih hotelih ponovno tistega, kar imenujem “lastna rast”, torej rast brez operejo makarone, ki jih gostje niso pojedli. Kaže tuje pomoči, večina pridruženih članic sploh ni pa, da EU pri mesu bolj moti drugačna sposobna. Slovenija je bila do letos izjema, prav administrativna urejenost oziroma neurejenost lahko pa se zgodi, da rast prihodnje leto tudi pri kot kaj drugega. Poskusov zmanjšati konkurenco, nas ne bo nič všja od deleža tekočega našo in drugih z vzhoda, pa tudi ne gre zanemariti. Prav poenotenje pa je tisto, kar me pri EU najbolj primanjkljaja v bruto domačem proizvodu.” moti.” Je slovensko gospodarstvo res tako Pred leti so določeni krogi podpirali dobro pripravljeno za spopad z vezavo tolarja na marko, v bližnji Evropo, kot samo trdi? Podatki o doseženi dodani vrednosti na prihodnosti pa bomo soočeni z EMU. zaposlenega, o učinkovitosti in še o Bo zamenjava valute za Slovenijo neboleča, ali pa se nam obetajo kake čem namreč govorijo drugače... nevšečnosti? “Mislim, da že zdaj posluje tako rekoč le z državami EU, carinske in druge zaščite skoraj ni, “Velikokrat ponavljam, da smo imeli srečo, ker nas odpravilo jo je že pridruženo članstvo. Zato za ob osamosvojitvi mednarodne finančne institucije velik del tistih, ki zdaj poslujejo z EU, vključitev še niso priznale. Tako smo mogli v takratnem lahko pomeni le izboljšanje, saj upravičeno svetu Banke Slovenije uveljaviti sistem drsečega pričakujejo zmanjšanje cenovne diskriminacije. tečaja, čeprav s težavo, saj so finančni strokovnjaki Nižja dodana vrednost z vključevanjem nima nič iz ZDA vlado prepričali, da bi morali uvesti fiksen opraviti; določa življenjsko raven, lahko pa pomeni tečaj. Za zdaj ni nobene potrebe spreminjati tudi večjo konkurenčnost, saj dodana vrednost ni tečajno ureditev, ker bi to odvzelo možnost nič drugega kot vsota plač in dobičkov oziroma prilagajanja in bi povzročalo težave. Vztrajati je treba, da moramo vedeti natančen datum vstopa stroškov proizvodnje. ” v polnopravno članstvo. Ne samo leto, tudi mesec. Šele potem je mogoče fiksirati tečaj. Sicer pa, kot vidite, evro ni ravno tako trdna valuta, kot so napovedovali, da bo.” Strah pred tujim kapitalom je v Sloveniji skoraj deset let po osamosvojitvi še vedno zelo prisoten. Je to del slovenske nravi, je trenutna folklora (politična muha)? Je tako obnašanje upravičeno? Kdaj pričakujete, da se ga bomo znebili? “Moram reči, da tega strahu ne vidim prav veliko. Kje pa je, razen morda pri občutljivem, sicer pa gospodarsko malo pomembnem lastništvu zemlje? Vse ni določeno z našimi željami. Tujcev, razen kakšnih avstrijskih trgovcev in nekaj izjem, Slovenija, kot majhen trg z relativno visoko dodano vrednostjo - ali drugače plačami v primerjavi z drugimi, ne zanima. Na tuji kapital tudi ne gre gledati kot na nekaj, kar bo odpravilo naše probleme. Tudi tu se obnašamo, kot da bi bil tuji kapital sestavina stoletnih sanj slovenskega gospodarstva, a je dejansko le nekakšen izhod v sili. potrebujemo ga, ker morda sami nimamo dovolj prihrankov, ker brez njega sam ne moremo na svetovni trg, ali pa ker ne znamo upravljati premoženja, ki ga imamo. Pa spet nimam nič proti tujemu kapitalu, koristen je, samo dobro je vedeti, zakaj.” Decembra je Slovenija v Bruselj oddala še zadnja pogajalska izhodišča. V katerem delu pogajanj pričakujete, da bomo imeli največ težav - kje bomo morali najbolj popustiti? Menite, da je institut prehodnih obdobij v oddanih izhodiščih smotrno uporabljen? “Na to vam ne morem odgovoriti, saj je za pravi odgovor treba poznati podrobnosti. Ne kaže drugega, kot zanesti se na skupino, ki se s tem ukvarja. Verjamem, da bodo minister Bavčar, glavni pogajalec Potočnik in drugi dosegli, kar je mogoče, saj so razumni ljudje. Gotovo pa je tudi, da jih bodo pozneje razni politikanti napadali, da so izdali ”slovenske interese”. Sam institut prehodnih obdobij nasploh pa se mi zdi dobra ureditev.” Vlada v državnem programu obljublja, da bomo na vstop v EU povsem pripravljeni čez tri leta. Je program zastavljen realistično, ga bomo sposobni izpeljati v praksi? “Na to vprašanje sem pravzaprav že odgovoril. Naj ponovim, kar že dolgo ponavljam. Precej irelevantno je, kdaj bomo mi pripravljeni na vstop, relevantno je, kdaj bodo oni pripravljeni na širitev. Dokler ne bodo, se bo tarča premikala oziroma bo vsakokrat malo drugačna.” Robert Rakar