[Koren angleške, francoske in španske besede je latinski glagol generare, “spočeti”, in latinska osnova gener-, rasa ali vrsta. Zastarel angleški pomen glagola to gender je “kopulirati” (Oxford English Dictionary). Samostalniki Geschlecht, gender, genre in género se nanašajo na pojem vrste, kategorije in razreda. V angleščini se je gender stalno uporabljal v tem “generičnem” pomenu vsaj od štirinajstega stoletja naprej. V francoščini, nemščini, španščini in angleščini se besede za gender nanašajo na slovnične in literarne kategorije. Moderna angleška in nemška beseda, gender in Geschlecht, se tesno dotikata konceptov spola, spolnosti, spolne razlike, ploditve, spočenjanja in tako naprej, medtem ko je se zdi, da francoščina in španščina teh pomenov ne izražata tako očitno. Besede, ki so blizu besedi gender, so implicitno vsebovane v konceptih sorodstva, rase, biološke taksonomije, jezika in nacionalnosti. Samostalnik Geschlecht vsebuje pomen spola, roda, rase in družine, medtem ko pridevniška oblika geschlechtlich pomeni v angleškem prevodu tako “spolno” kot “generično”. Gender je v osrčju konstrukcij in klasifikacij sistemov razlike. Kompleksna diferenciacija in spajanje izrazov za sex in gender sta del politične zgodovine besed. Medicinski pomeni, povezani z izrazom sex, se v angleščini v dvajsetem stoletju postopoma povezujejo z izrazom gender. Medicinske, zoološke, slovnične in literarne pomene so moderni feminizmi spodbijali. Skupni kategorialni rasni in spolni pomeni izraza gender kažejo na prepletene moderne zgodovine kolonialnega, rasističnega in spolnega zatiranja v sistemih telesne produkcije in vpisa ter na njihove posledično osvobajajoče in opozicijske diskurze. Težavnost umestitve rasnega in spolnega zatiranja v marksistične teorije razreda ima vzporednico v zgodovini teh besed samih. Ozadje je bistvenega pomena za razumevanje odmevnosti teoretičnega koncepta “sistema biološkega in družbenega spola”, ki so ga ustvarile zahodne angleško govoreče feministke v sedemdesetih letih. Joan Scott (1988, str. 28–50) je napisala ostro obravnavo razvoja družbenega spola kot teoretične kategorije v zgodovini. Opazila je dolgo zgodovino poigravanja s slovnično razliko med spoloma za figurativno namigovanje na biološki spol ali značaj (str. 28). Scottova je za svoj epigram vzela citat iz Fowlers`s Dictionary of Modern English Usage, ki govori o tem, da je uporaba slovničnega spola [gender] za poimenovanje moškega ali ženskega biološkega spola bodisi napaka bodisi šala. Podobnih ironij s to prepovedjo je ogromno. Korist prevzema feminističnih uporab spola [gender] iz slovnice je, da je na tem področju “spol [gender] treba razumeti kot način klasificiranja pojavov, kot družbeno sprejet sistem razlik, ne pa kot objektiven opis prirojenih potez” (str. 29). V vseh svojih verzijah poskušajo feministične teorije družbenega spola artikulirati specifičnost zatiranja žensk v kontekstu kulture, ki naredi razliko med izrazoma sex in gender izstopajočo. To izstopanje je odvisno od s tem povezanega sistema pomenov, ki so nakopičeni okrog družine dvojic: narava/kultura, narava/zgodovina, naravno/človeško, vir/produkt. Ta medsebojna odvisnost na ključnem zahodnem politično-filozofskem polju binarnih nasprotij – če jih razumemo bodisi funkcionalno, dialektično, strukturalno bodisi psihoanalitično – problematizira zahtevo po univerzalni uporabnosti konceptov, ki se dotikajo izrazov sex in gender; to vprašanje je del trenutne razprave o medkulturni relevantnosti evroameriških verzij feministične teorije (Strathern, 1988). Vrednost analitične kategorije ni nujno izničena s kritično zavestjo njene zgodovinske specifičnosti in kulturnih meja. Toda feministični koncepti družbenega spola ostro postavljajo probleme kulturne primerljivosti, jezikovnega prevajanja in politične solidarnosti.]