Lev Kreft se je po mojem odzval prenagljeno, reagiral je, še preden je bilo kjerkoli v javnosti objavljeno, da se je Odbor proti paradi sploh konstituiral, kar je zanimivo in vredno omembe. Argument, da si država, ki nima represivnega aparata in ni sposobna delati reda, ne zasluži parade, implicitno pomeni, da s parado dokazuješ, da si sposoben z represivnimi organi ustvarjati red v državi. Kreft pravi tudi, da bo civilna družba, ki noče videti države, vojske in policije, kmalu videla vojno vseh proti vsem. Oba njegova argumenta v bistvu govorita o istem, o razkazovanju vojaškega aparata, ki naj simbolizira ali odzvanja učinkovitost in urejenost - delovanje represivnih aparatov. S parado je izražen narcisizem, s paradami so režimi vedno hoteli dokazovati, da obvladajo razmere, da je stvar pod nadzorom, da je urejena. Režimi se zatekajo k paradam, kadar hočejo predstaviti iluzijo o samih sebi ali fascinacijo nad seboj, ne kadar želijo pokazati, da so res funkcionalni. Kar zadeva drugi argument, pa bi odgovoril tole: ne gre za to, da civilna družba noče videti državne vojske in policije, nasprotno, civilna družba hoče, da vsaka institucija opravlja svoje delo korektno, šole, bolnišnice in policija. Za to ni treba razmetavati milijonov mark, da bodo paradirali po cestah, saj tudi zdravnikov ne peljemo z njihovimi instrumenti po cestah, da bi jih pokazali, in ne vabimo njihovih kitajskih zaveznikov, da bi paradirali z akupunkturnimi iglami. Na cesto gredo institucije, ki so v krizi! Parada je v bistvu demonstracija strahu ali paranoje.