FAZ in Le Mondom. Toda primerjati Delo z omenjenimi časopisi je neskončno bolj neprimerljivo kot primerjati Rupla z omenjenimi zunanjimi ministri! Rupel je s to izjavo precenil Delo, ne sebe. Da je to res, je hitro dokazal Mitja Meršol. Na prvi strani sobotnega Dela je Rupla napadel nazaj. Kot človek, ki ni skrival ambicij, da bi dočakal penzijo v diplomatski sinekuri – kot da kariere v časopisih služijo temu, da se prigrebeš do diplomatskega položaja –, se je Meršol sam izpostavil Ruplovemu protiprotiprotinapadu še istega dne na www.gov.si/mzz. No, poanta je v tem: NYT, FAZ in Le Monde ne napadajo ministrov na prvi strani. Še zlasti ne z mnenjem urednika. Še zlasti ne z nerazumljivim duhovičenjem. In še zlasti ne z mnenjem urednika, ki si je drznil obetati veleposlaniški položaj in zaradi neuslišane želje morda goji resentiment do ministra. Ruplova trditev, da se vplivni časopisi ne branijo prispevkov zunanjih ministrov, je kot rečeno točna. Govori pa pravzaprav o nečem drugem: da distinkcija med uredniškim mnenjem (“editorial”) in mnenjem zunanjih sodelavcev (“op-ed”, “opposite-editorial”) – od predsednika ali ministrov do intelektualcev in person vseh sort – v slovenskem tisku ne obstaja. Kar časopis objavi, je dojeto kot uradno mnenje časopisa. Ergo, časopis ne more objaviti mnenja, ki ni v skladu z uredniško politiko. To je obojestransko. Časopisi se branijo objavljati članke politikov, ker je urednikom samim nerodno, da bi izpadli trobila strank ali oblasti, to pa jim avtomatično pripisujejo tudi bralci. Objaviti Rupla bi pomenilo kolaborirati z vlado, saj nihče ne ločuje med mnenjem uredništva in drugim mnenjem. (Ko je bila LDS poleti 2000 v opoziciji, pa so bili Rupel, Drnovšek in Bavčar v Sobotni prilogi Dela kar najbolj dobrodošli.) V slovenskem tisku so novinarji in uredniki naučeni, da je objava mnenja zunanjih piscev usluga, ki implicitno pomeni podporo avtorju kot eksponentu določene politike. Slovenski tisk ni tu zato, da bi demokratično omogočal slišnost drugačnih glasov. Slovenski tisk ni tu zato, da bi na podlagi predpostavke, da bi tudi to drugačno mnenje utegnilo koga zanimati, poskušal