Največ (več kot 95 %) delovnih dovoljenj je še vedno izdanih državljanom držav z območja nekdanje SFRJ. Med temi prevladujejo državljani BiH. Njihovo število se še vedno povečuje (30. 6. 2008 jih je bilo 43.263, kar je bilo 53,0 % vseh v Sloveniji zaposlenih tujih državljanov). Povečuje se tudi število državljanov Makedonije, Srbije in Črne gore. Državljanov Hrvaške je bilo 30. 6. 2008 8459 ali 10,4 % vseh v Sloveniji zaposlenih tujih državljanov. Med tujimi državljani, ki so zaposleni ali delajo v Sloveniji, prevladujejo moški, žensk je le približno 12 %. Malo manj kot 60 % tujcev je starih 25–44 let, mlajših od 25 let je 14 % tujcev, slaba tretjina pa je starejša od 45 let. Njihova povprečna starost se je v zadnjih dveh letih znižala s približno 40 na 37,5 leta. V nadaljevanju je prikazana ocena MIPEX za Slovenijo za leto 2006 (Migrant Integration Policy Index, 2007). Po podatkih MIPEX ima večina imigrantov v Slovenijo še vedno močne vezi s prebivalci nekdanje Jugoslavije. Slovenska vlada je v letu 2004 prvič sprejela kvote za priseljene delavce. Migranti imajo stopnjo zaposlitve 10,1 odstotka nižjo kot državljani Slovenije. Dvakrat verjetnejše je, da so migranti zaposleni za določen čas kot pa državljani Slovenije. Čeprav Slovenija dosega dokaj povprečne ocene v primerjavi z vsemi 28 državami, za katere se uporablja MIPEX, je pogosto v ospredju med članicami EU-10