V sredini 18. stoletja se je promet skozi Kranjsko zelo povečal, tako da je deželni glavar leta 1749 gostilničarjem naložil gradnjo lop za vozove in povečanje hlevov za konje. V Ljubljani je bilo tedaj 13 gostišč, ki so ustrezala normam za prenočevanje. Po mnenju oblasti, ki je imela pregled nad gostilnami, je bilo preveč navadnih in premalo takšnih za imenitnejše goste. Izkazalo se je namreč, da je kljub velikemu številu gostiln slabo poskrbljeno za prenočevanje in oskrbo potnikov. Vzrok je bil, da imenitnejše gostilne niso bile oproščene vojaških nastanitev, kar je zniževalo raven ponudbe, in torej niso bile primerne za odličnejše goste. Pri urejanju tega problema je posredovala celo država in od ljubljanskega mestnega magistrata zahtevala, da priskrbi dovolj udobnih prenočišč za uradnike in popotnike. Tako so leta 1736 odprli prvi ljubljanski hotel Wilder Mann, po domače Bidelmona, na Glavnem trgu (zdaj Ciril-Metodov trg). Naslednja najstarejša hotela sta bila Slon in Zlata zvezda (Zum Golden Stern). Potreba po hotelih se je večala, tako da jih je bilo v prvem desetletju 20. stoletja že deset. Med njimi je treba omeniti leta 1905 zgrajen hotel Union. Odprtje je bilo 28. oktobra. Bil je najmodernejši na Slovenskem in je imel največjo koncertno dvorano na Balkanu, zato je bil središče družabnih srečanj in javnih prireditev. V hotelu je v povprečju prenočilo skoraj 80 odstotkov vseh gostov v Ljubljani. Drugod po Sloveniji se je razvijal predvsem zdraviliški turizem. Zanimiv je vodnik iz leta 1910, ki je poleg drugih obrtnikov objavil natančen seznam, na katerem so omenjene tudi štiri prodajalne znamenitih kranjskih klobas in 13 vinskih trgovcev. Leta 1887 je bilo v mestu 187 gostiln in 14 kavarn, torej en lokal na 131 prebivalcev.