O nastanku zanimivega imena Mokronog pripoveduje več zgodb. Po eni izmed njih naj bi se nekoč v teh krajih ustavil imeniten gospod. Ker mu je bilo škoda umazati škornje, se je sezul in bos stopil v blato. Domačini so odtis njegovega stopala ovekovečili v svojem grbu. Kraj pa naj bi po mnenju nekaterih dobil ime po Mokronožcih, bosonogih palčkih, ki so sicer nevidni, a ne morejo skriti odtisa svojih stopal, saj prihajajo iz močvirij in so njihove noge vedno mokre. Delajo dobra dela, se znajo spreminjati in čarati. Svojo zgodbo pa so stkali tudi arheologi.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
O o predlog; mestnik
nastanku nastanek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zanimivega zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
imena ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Mokronog Mokronog samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pripoveduje pripovedovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
več več splošni prislov; primernik
zgodb zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Po po predlog; mestnik
eni en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
izmed izmed predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
krajih kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ustavil ustaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
imeniten imeniten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
gospod gospod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Ker ker podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
škoda škoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
umazati umazati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
škornje škorenj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sezul sezuti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
bos bos splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
stopil stopiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
blato blato samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Domačini domačin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
odtis odtis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
njegovega njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
stopala stopalo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ovekovečili ovekovečiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
grbu grb samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Kraj kraj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
po po predlog; mestnik
mnenju mnenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
dobil dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
po po predlog; mestnik
Mokronožcih mokronožec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
bosonogih bosonog splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
palčkih palček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sicer sicer členek
nevidni neviden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
a a priredni veznik
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
skriti skriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
odtisa odtis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
svojih svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
stopal stopalo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
saj saj priredni veznik
prihajajo prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
močvirij močvirje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, množina svojine
noge noga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
mokre moker splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Delajo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znajo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
spreminjati spreminjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
čarati čarati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
zgodbo zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
stkali stkati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
arheologi arheolog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Pravljične poti v zgodovino : družinski izletniški vodnik
avtor: Irena Cerar