Hmm, ne pravim, da se skoraj vsakdo kdaj (začasno) ne znajde v finančni zagati, trdim pa, da večina ljudi v taki situaciji aktivno išče izhod iz nje in ga ponavadi tudi najde. Ne ravno idealnega za začetek, ampak za položnice in hrano bo že. Če pa ste naleteli na človeka, ki leta ne najde načina, da bi si uredil minimalno eksistenco, bi se bilo modro vprašati, če morda čakanje na pravo delo ali življenjsko priložnost ne bo trajalo vse življenje. Morda pa sta v ozadju le lagodnost in iluzorna pričakovanja, da bo že kdo poskrbel za to. Vprašajte se, če želite poleg otrok vzdrževati še večno iščočega se partnerja, ki mu nihče ne da prave priložnosti, da bi pokazal svoje sposobnosti. Vprašajte se, ali bo vse skupaj še vedno tako romantično, ko boste na primer sami potrebovali začasno finančno varnost s strani partnerja, recimo, če boste za dalj časa zboleli. Če ste prepričani, da so eksistenčne težave le začasne, zahtevajte od partnerja – še preden se zares vežete – naj si poišče in OBDRŽI kakršnokoli delo, dokler ne najde ustreznega. Če pa vam odvisni partner ustreza, potem ste najbrž sami negotovi in nagnjeni k soodvisnosti. Vendar potem nimate pravice, da bi se pritoževali, da vas le-ta izkorišča.