dr. Božo Repe (s Filozofske fakultete tako kot Nečak) aktualno pobudo slovenske vlade razume širše. Ne kot ukvarjanje zgolj z Avnojem, ampak kot možnost obravnave zgodovine avstrijsko-jugoslovanskih oziroma avstrijsko-slovenskih odnosov v zadnjem obdobju v celoti. A opozarja, da tako delo vsaj deloma potrebuje bazične raziskave, kritično analizo in kompilacijo že napisanega, predvsem pa dolgotrajno in mukotrpno usklajevanje. Ker gre za uradno meddržavno zadevo, se vedno postavijo tudi vprašanje sestave komisije, problem z objavo, vprašanje odnosa med stroko in politiko, prej kot v nekaj letih pa rezultatov običajno ni mogoče pričakovati. Po Repetu se ob takih projektih v javnosti največkrat ustvari neupravičeno, iluzorno pričakovanje, da lahko zgodovinarji namesto politike in diplomacije rešijo meddržavne probleme. Načeloma se strinja s strokovno pomočjo diplomaciji, bistven pa se mu zdi značaj načrtovane skupine zgodovinarjev, in tu se približuje Vodopivcu. Po Repetu obstajata dve možnosti: bilateralna komisija, ki ima meddržavne razsežnosti, ali pa ekspertna skupina, ki jo imenujeta ministrstvo za zunanje zadeve ali vlada, vanjo pa je po potrebi mogoče vključiti tudi tuje strokovnjake, a tako, da niso odvisni od privoljenja oziroma potrditve avstrijskih državnih organov. Osnovno je po Repetu, kaj slovenska država oziroma njena diplomacija pričakujeta: večletno premlevanje zgodovinskih vprašanj in iskanje kompromisa za nekakšno vmesno resnico, pod katero bi se lahko podpisali zgodovinarji ene in druge narodnosti, ekspertno skupino, ki lahko v relativno kratkem času pripravi strnjen pregled slovensko-avstrijskih odnosov ali analizo kakšnega od specialnih problemov, ali morda kaj tretjega.