Naravni učinek prvotnih potreb je bilo razdvajanje in ne zbliževanje ljudi.. Od kod potemtakem lahko izhaja ta izvor? Iz moralnih potreb, iz čustev.. Ne lakota ne žeja, marveč ljubezen, sovraštvo, usmiljenje in jeza so iz njih iztrgali prve glasove, trdi Jean-Jacques Rousseau v Eseju o izvoru jezikov , ki je v prevodu Simone Perpar-Grilc izšel pri založbi Krtina. Ta Rousseaujev Esej (verjetno ga je napisal v letih 1754 in 1755) v podnaslovu govori o melodiji in glasbenem posnemanju, kar se zdi v zvezi z izvorom jezika morda nenavadno, toda Rousseaujeva teza je prav ta, da se dobra glasba lahko osnuje le jeziku, ki je primeren za glasbo. Sicer pa iz domneve, da jezik izvira iz emocij, izhajajo še nekatere druge Rousseaujeve teze, npr. da je prva govorica morala biti figurativna, ker nam oči zaslepi čustvo oziroma ker se iluzorna podoba, ki jo ponuja čustvo, ponuja prva. O umetnosti pisanja pa Rousseau meni, da v ničemer ni odvisna od umetnosti govorjenja. Cena: 2160 tolarjev. (zv)

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Naravni naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
učinek učinek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prvotnih prvoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
potreb potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
razdvajanje razdvajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
ne ne členek
zbliževanje zbliževanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Od od predlog; rodilnik
kod kod splošni prislov; nedoločena stopnja
potemtakem potemtakem splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
izhaja izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
izvor izvor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Iz iz predlog; rodilnik
moralnih moralen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
potreb potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Ne ne členek
lakota lakota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
žeja žejati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
marveč marveč priredni veznik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sovraštvo sovraštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
usmiljenje usmiljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
jeza jeza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
iz iz predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
iztrgali iztrgati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
prve prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
glasove glas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
trdi trd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
Jean Jean samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Jacques Jacques samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Rousseau Rousseau samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
Eseju esej samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
o o predlog; mestnik
izvoru izvor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
jezikov jezik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
prevodu prevod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Simone Simona samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Perpar Perpar samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Grilc Grilc samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
izšel iziti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
pri pri predlog; mestnik
založbi založba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Krtina Krtina samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
Rousseaujev Rousseaujev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Esej esej samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
napisal napisati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
1754 1754 glavni števnik; arabski zapis
in in priredni veznik
1755 1755 glavni števnik; arabski zapis
v v predlog; mestnik
podnaslovu podnaslov samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
govori govoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
o o predlog; mestnik
melodiji melodija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
glasbenem glasben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
posnemanju posnemanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
zvezi zveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
z z predlog; orodnik
izvorom izvor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
morda morda členek
nenavadno nenavadno splošni prislov; nedoločena stopnja
toda toda priredni veznik
Rousseaujeva Rousseaujev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
teza teza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
glasba glasba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
osnuje osnovati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
le le členek
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
primeren primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
za za predlog; tožilnik
glasbo glasba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
iz iz predlog; rodilnik
domneve domneva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
izvira izvirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
emocij emocija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
izhajajo izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
še še členek
nekatere nekateri nedoločni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, tožilnik
Rousseaujeve Rousseaujev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
teze teza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
npr. npr. okrajšava
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
govorica govorica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
figurativna figurativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zaslepi zaslepiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čustvo čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
oziroma oziroma priredni veznik
ker ker podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
iluzorna iluzoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
podoba podoba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
ponuja ponujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
čustvo čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ponuja ponujati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
O o predlog; mestnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pisanja pisanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
Rousseau Rousseau samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
meni meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
ničemer nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
odvisna odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
umetnosti umetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
govorjenja govorjenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Cena cena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
2160 2160 glavni števnik; arabski zapis
tolarjev tolar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zv zv samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar