Jasno, dregnila sem v enega od največjih tabujev naše družbe, na področje duševnih bolezni. O njih se ne pogovarjamo, ampak jih skrivamo pred svetom, in kar je še huje, pogosto celo pred sabo. Tako ustvarjamo iluzorno podobo družbe, v kateri je vse lepo, vse poteka brez težav in gladko. Saj ta navidezna podoba sreče še kar gre, dokler bolezen, natančneje depresija ali nemara še kaj hujšega, kot je, denimo, shizofrenija, ne zadene nas ali naših bližnjih. To pa sploh ni tako nemogoče, kot se nam zdi ali kot bi radi mislili. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bo depresija, ko gre za pojavnost, še v tem stoletju postala bolezen številka dve, takoj za boleznimi srca in ožilja.