Ko se približujejo olimpijske igre, se začenja svetovna javnost znova ozirati, kam neki se je izgubil revolucionarni tekaški trener Ma Junren. Večino zgodb, ki so se mu pripetile od tistega časa, ko je svet osupnil s svojimi »serijsko izdelanimi« šampionkami, ilustrira zgodba pisatelja Lu Xuna. Ta je podvomil v Darwinovo evolucijsko teorijo. Po njegovem Kitajci že niso izšli iz opic. Kitajski opičnjaki namreč ne bi nikdar dovolili, da bi se eden od njih postavil na zadnje noge in se tako ločil od klana, je sarkastičen pisatelj. In to je bil Ma Junren. Njegovi uspehi so šli na moč v nos uradni kitajski športni mašineriji, še posebej zato, ker je začel visoko letati in je kazalo, da bi ves dobiček utegnil pobasati sam. Potem so krožile zgodbe o mercedesih, ki so si jih z zmagami prislužile njegove varovanke. Najprej mu jih niso hoteli predati, ko so jih končno spustili, se jih je polakomnil Ma in užaljene so bile atletinje. Z enim od njih se je tudi zaletel. In potem vse tiho je bilo, dokler ni Kitajska pogorela na azijskih igrah. Kitajski tisk, ki se je Maju prej posmehoval zaradi njegovih zvarkov iz želvje krvi, je zdaj obrnil ost in začel pljuvati proti birokraciji, ki je ubila gos, ki nosi zlata jajca. Ma se ni dal prositi; čakamo ga na OI.