Toda če so to paradoksi, ki jih prinaša napredek, je tudi res, da so sodobni avtomobili vse zmogljivejši. Tukaj izrazito prednjači evropska industrija. Japonci so nekako ob strani, Američani prav tako. V prihodnjih mesecih ali letu bodo evropske, se pravi predvsem nemške tovarne ponudile vrsto izjemno zmogljivih vozil. Med njimi bo tudi kakšen, recimo bugatti veyron, s 1000 in več KM. Seveda to ne bodo izdelki, ki bi bili na voljo prav veliki množici, vendar je nesporno, da imajo tudi povsem običajni avtomobili čedalje več KM. In? Na drugi strani Evropa, še zlasti zahodni del, in seveda Severna Amerika (najbolj ZDA) nadevata uzde voznikom in avtomobilom. Prometni predpisi se zaostrujejo, kazni se povečujejo, v nekaterih državah jih tako ali tako ni mogoče plačati, ampak je treba v zapor. Tisto pa, česar ne more storiti inkvizicijska zakonodaja, naredi promet. Ilustrativen primer te vrste je prav Nemčija, najbolj razvita avtomobilska država na tej celini. Čeprav nimajo splošne hitrostne omejitve, je promet zvečinoma tako gost, da je stanje v kolonah že način »premikanja«, vzrok in razlog nekakšne nacionalne frustracije. Seveda je takšen pogled na avtomobile in avtomobilsko dogajanje izrazito racionalen. Ve pa se, da so avtomobili za marsikoga veliko več kot skupek pločevine, ki olajša življenje. Ni jih tako malo, ki niti v sanjah ne izkoristijo vsega, kar ponuja sodoben avtomobil. Je pač tako in človeško, da imaj(m)o radi lepe, morda tudi velike, sem in tja drage.