Ni res, da sem poskušal z lisičjim besednjakom bralcem dopovedati, da ste bili podobni meni. Tega si ne želim. Ponovil sem samo tezo Draga Jančarja, da smo bili vsi prisiljeni nekako kolaborirati z bivšim režimom, če smo hoteli ostati v službah ali dokončati študij na družboslovnih fakultetah. Vsi smo morali uporabljati samoupravni socialistični besednjak, ki je bil zakonsko predpisan. Tudi vi si niste služili kruha pri kakšnem opozicijskem časopisu, pač pa pri enem najbolj režimskih časopisov tistega časa, kjer je mrgolelo člankov o Titu in partiji. Pisci teh člankov so bili vaši prijatelji. Čeprav ste se res podpisovali predvsem pod manj zahtevne sestavke s komunalno in stanovanjsko tematiko, ste tudi vi uporabljali samoupravni socialistični besednjak. In peli ste slavo in hvalo političnim vodstvom. Na primer političnemu vodstvu Zagreba (Večer, 6. marec 1975), ker se je zavzelo za pospešen tempo gradnje vrtcev. V nobenem mojem članku ali diplomskem delu ne boste našli nobene pohvale političnemu vodstvu. Omenjali ste vodilne tovariše (Večer, 18. september 1975), končno pa ste v komentarju v Večeru 25. decembra 1975 sami priznali, da vas kritizirajo, ker preveč hvalite uspehe (oblasti) na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Pisali ste o tem, da bi morali samoupravno organizirati vse sile za uresničitev stanovanjske gradnje (Večer, 12. marec 1975) in da bi morali v samoupravno dogovarjanje nujno vključiti tudi obrtniške organizacije (Večer, 27. marec 1975). To ste pisali v časopisu, ki je 5. maja 1975, po zmagi komunistov v Vietnamu, ko se je tam pričela krvava kopel, čez vso naslovnico napisali Ves Vietnam svoboden. Zaradi vsega tega vas ne obsojam. Ugotavljamo samo gola dejstva, da ste tudi vi sodelovali s takratnim režimom. Če bi bili tako načelni, kot trdite, bi se zaposlili v kakšnem podjetju, kot sem se jaz.