Moje trdno prepričanje, ki zadeva sodobna sobivanja, je tudi že dolgo znano. Jaz hvalim in slavim koruzo kot obvezno ali vsaj skrajno priporočljivo uvodno stanje skupnega življenja. Če sta dva resnično za skupaj, se izkaže šele po nekaj časa v čeljustih življenja, ko se uvodna in zamegljujoča čustvena navlaka že zdavnaj razkroji. In vselej dam kapo z glave, ko v Nedeljcu izidejo poročne fotografije dveh starih sabelj, ki k poroki veselo hihitaje se pritovorita tudi že mulca ali dva. Na tak zakon pa skoraj stavim. Takšni zakoni imajo prihodnost in bodo morda tudi za vekomaj, ker sta se ujela dva, ki sta res za skupaj.