Vedeli smo, da je Slovenija zadnja piratska država na Balkanu in okrog, ter da je tako že nekaj let. Vedeli smo, da je zaradi tega država postavljena pred Evropo v zelo neugoden položaj. Vedeli smo, da na željo KM skupina občanov pripravlja osnutek zakona, da je ta osnutek nedorečen, pomanjkljiv, prikrojen, neprecizen in da ga je potrebno razčistiti in v vsaj enoletnem času ga uporabnega pripeljati do državnega zbora (skupščine). Vedeli smo, da to ne bo potekalo hitro in gladko, da se bo upravni postopek vlekel tudi zaradi novih volitev in zamenjave oblastnikov. In ker se v tako dolgem času ni nič kaj dosti premaknilo, smo upali, da bo celoten postopek hitreje potekal in se pravilno prikazal in pozicioniral, če ga v obliki akutnega problema predstavimo javnosti. Vedeli smo tudi, da se bodo vsi udeleženi in tako ali drugače prizadeti oglasili, poveličevali in branili svoj prispevek, se hvalili in častili ter prikazovali vse druge razen sebe v krivdonosilski in lažnivi luči. Vedeli smo, da se bo polemika v neki fazi zreducirala na medsebojna obtoževanja, na iskanju napak in spornih trditev v prispevkih drugih in v lastnem očiščevanju. Pa vendar smo upali, da se bo tudi zaradi javnega polemiziranja upravni in zakonodajni aparat hitreje aktiviral in stvar se bo pripeljala do konca. Pa nič. Skušali smo pokazati na najvažnejše nedorečenosti osnutka zakona in zopet upali, da se bodo te upoštevale v nadaljnih verzijah. Pa nič. In v vsem tem času pirati veselo kradejo, kopirajo, prodajajo, se bogatijo na račun drugih, ne plačujejo davkov, s hahljajo in tudi oni in predvsem oni upajo, da bo še dolgo tako. In ker je tako, moramo zavarovati svojo lastnino in ne čakati več. Ter vsaj do neke mere onemogočiti piratiziranje. Tako bo vsa naša nadaljna videodistribucija kodirana ter zaščitena proti kopiranju, Zakon pa naj pišejo in pišejo in se kregajo in se jokajo…