Žal sem mislila in pričakovala, da bodo Ruševine vsaj tako dober film kot je bil V LERU. A sem s projekcije (film sem gledala v okviru LIFFa) odšla zelo razočarana. Gre za žal še en slovenski film, ki se ne spozna na filmski jezik in je posnet kot da bi šlo za gledališko igro. V bistvu bi celotna zadeva dejansko delovala bolje na gledaliških odrih, kot pa na filmu, saj res ne gre za kaj drugega kot igro. Vsi so zelo hvalili igralce, ki pa kažejo v glavnem svoje dobre sposobnosti igranja histeričnih likov, ki energijo črpajo iz medsebojnih konfliktov. Za sodobno družbo je to že stokrat prežvečena filmska tema, a to vseeno ni glavna zamera. Zamera je predvsem ta, da režiserju ni uspelo naresti nekaj, kar bi bilo filmsko zanimivo in dinamično - kot da ne bi obvladal obrtniških osnov svojega posla. Zaključek: gre za precej dolgočasno gledališko dramo posneto na popolnoma dolgočasen in neinventiven način. Žal. Pričakovala sem precej več. :(