Mazda5 je z 2,0-litrskim dizelskim motorjem hvaležno in dovolj lahkotno vlekla na dolge razdalje, tudi ko je bila popolnoma naložena in obtežena. Poraba je bila zelo solidna in ni trpela ob težji nogi. Proti koncu preizkušnje so se v naši knjigi vtisov pojavili vpisi, da motor tu in tam že preveč »rožlja«. Podobno se nam je proti koncu supertestov dogajalo z marsikaterim dizelskim avtom, verjetno je del razlage tudi v prepogostem in prehitrem pritiskanju na plin neogretega stroja. Še najbolj je pri Mazdinem enoprostorcu motila nizka oddaljenost od tal, naložen je tako prevečkrat podrsal kak kamen. Dobro se je končala tudi zelo nevarna situacija, ko je spredaj vozeč avtobus izgubil sprednji spojler. Ta je priletel pod mazdo, se zataknil za prednjima kolesoma in razcefral plastično zaščito podvozja. Na srečo nič drugega.