Krivic se jezi, da v aktualni polemiki vlečem na plano stare grehe ustavnih sodnikov in se ne osredotočim na jedro problema (konflikt med ustavnim sodiščem in TVS), hkrati pa brez sramu, kot bi rekel Krivic, svojo fokusirano "polemiko" oplemeniti z mojimi neaktualnimi grehi (polemika o verouku in polemika o vzrokih kolaboracije). Pritožuje se, da je v polemiki med podpisanim in Spomenko Hribar na njeni strani. Žal mu tu ne morem nič pomagati. Zgraža se, kako me ni sram, da sem vzorno tolerantno in dosledno liberalni koncept nekonfesionalnega pouka o verstvih brez resne argumentacije zmerjal za verouk. Ob tem ne definira, kaj je tako vzorno tolerantno in dosledno. Ali dejstvo, da ta koncept ni nastal kot posledica strokovnih analiz, snovanj in presoj, ampak je, kot je zapisano v t.i. beli knjigi o vzgoji in izobraževanju: "V okviru pogajanj med državo in Rimskokatoliško cerkvijo bil v letu 1994 izoblikovan tudi predlog, da bi se v okviru družboslovno-humanističnega sklopa izbirnih predmetov oblikoval predmet religija in etika" (str.103). Kaj je v tem konceptu liberalno in strpno? Dejstvo, da se o predmetnikih javne šole namesto stroke politika ekskluzivno dogovarja z eno od cerkva (mimogrede: evangeličanska cerkev je za ta strpni in liberalni dogovor izvedela iz časopisja!)? In še o terminu "verouk". Pouk vednosti o religijah naj bi potekal v gimnaziji, osnovnošolske ure pa bi bile po vsebinski konceptualizaciji, ki je medtem tako ali tako propadala, rezervirane zgolj za skrajno problematične in usmerjene ter mestoma celo bebave poglede na "etiko in vzgojo". Krivic se o tem spreneveda ali pa ne ve, o čem govori.