Biščak se tudi sprašuje, ali najdem liberalce, ki prodajajo utemeljitev, da bodo "... za narodnjake organizirali domovinsko, za liberalce pa državljansko vzgojo", na cesti ali v gostilni. Odgovor je pritrdilen. Menim pa, da bi bilo tudi za izvršnega direktorja dobro in koristno, da bi kdaj sam zavil v kakšno relevantno "gostilno", da bi izvedel, kaj se na liberalnem dvoru dejansko govori in kaj misli. Potem bi tudi vedel, kdo je skušal preko svojih emisarjev miriti kritike liberalne inačice verouka z utemeljitvijo, da naj se ne usajamo, saj imajo pripravljene scenarije za kadrovsko izvedbo... Ker Biščak ne razume, da je z vidika "liberalnega pojmovanja države" sporno v aneksu že samo dejstvo, da se o vpeljavi ideoloških propozicij v javno šolo dogovarjata koalicijski stranki - javna šola, njene vsebine in njeni smotri so stvar stroke, strokovnih razmislekov, ne pa Podobnikovega pritiskanja in Drnovškovega popuščanja - prodaja kot velika čednost, da je domovinska vzgoja ostala samo na ravni "priporočil", ne pa kot promptno (po Podobnikovi projekciji že naslednje leto) uveden predmet. Zadeva je vsaj tako sporna, kot je bilo nevzdržno izhodišče za vpeljavo religijskega pouka, kot je zapisano v t. i. beli knjigi: "V okviru pogajanj med državo in Rimskokatoliško cerkvijo je bil v letu 1994 izoblikovan tudi predlog, da bi se v okviru družboslovno-humanističnega sklopa izbirnih predmetov oblikoval predmet religija in etika" (str. 103). Ker se je liberalna vlada imenu države z eno od - po ustavi - enakovrednih cerkva ekskluzivno in zato protiustavno dogovarjala o šolskih predmetnikih in vsebinah, ki naj bi bili stvar stroke, jim sedaj radikalni nadškof tedensko izstavlja šolske račune.