Katere so prednosti, ki jih prinaša novela zakona o osnovni šoli (OŠ)? Novela prinaša nekatere popravke, ki so se izkazali kot slabost ob uvajanju devetletke. Tako je na primer zakon v 16. členu določal predmetnik z dvema predmetoma, ki jih danes v OŠ ne poučujejo, manjkalo pa je 5 predmetov, ki se v devetletki poučujejo, kar pomeni, da smo delovali v neskladju z zakonom, zato je bilo treba to odpraviti. Hkrati se lahko vprašamo, kako snovalci devetletke še leto pred njenim poskusnim uvajanjem, ko je bil sprejet zakon o osnovni šoli, niso vedeli, kateri predmeti se bodo poučevali v devetletni osnovni šoli. Kaj pa najpomembnejše spremembe? Novela prinaša tri pomembne spremembe: odpravlja se splošni učni uspeh v II. in III. triadi, v zadnji triadi uvaja drugi tuji jezik, po novem bodo morale šole pripraviti vzgojni načrt. Če to nekoliko pojasnim, je bil splošni učni uspeh na podlagi analiz in z uvedbo opisnega ocenjevanja že v mandatu prejšnjega ministra odpravljen v prvi triadi, sedaj s tem nadaljujemo v višjih razredih. Splošni učni uspeh v Evropi poznajo le še Češka, Grčija in Albanija, saj so raziskave pokazale, da ta ne prinaša večje kakovosti, pogosteje pa pomeni pritisk na učence in učitelje. Splošni učni uspeh daje tudi izkrivljeno informacijo o učencu, saj se je dogajalo, da so bili odlični in prav dobri učenci v 6 odstotkih neuspešni v nadaljnjem šolanju na gimnazijah. Glede drugega tujega jezika se je več kot 50 odstotkov učencev med izbirnimi predmeti odločalo za drugi tuji jezik, starši in lokalna skupnost pa so pogosto sofinancirali nadstandardni pouk tujih jezikov in tečaje v jezikovnih šolah. Da so se naši otroci množično odločali za drugi tuji jezik že doslej v okviru izbirnih vsebin, kaže, da se zavedajo, da bodo v prihodnosti morda študirali ali iskali zaposlitev tudi v kateri od sosednjih držav, pri čemer jim bo znanje tujega jezika koristilo. Treba je povedati, da bo učenje drugega tujega jezika potekalo le 3 leta, zato ga ne moremo enačiti z nivojem znanja prvega tujega jezika, ki se ga učenci učijo 6 let. Pri pripravi vzgojnega načrt bodo sodelovali učenci, starši in delavci v šoli. Z vzgojnim načrtom bodo določili način uresničevanja vrednot, pohval, priznanj, nagrad, vrste vzgojnih ukrepov in pravil šolskega reda. Glede izbirnih predmetov ste med drugim dejali, da vidite prednost v tem, da jih bodo otroci svobodneje izbirali. Kako je to zdaj in kako naj bi bilo po novem? Po sedanji ureditvi so morali otroci izbrati 3 predmete iz nabora izbirnih predmetov, ki so razdeljeni na naravoslovno-tehniške in družboslovno-humanistične predmete, vendar vsaj enega iz prvega sklopa. Namen take ureditve je bil, da učencem približamo naravoslovno-tehniške vsebine in povečamo število dijakov na teh smereh, saj se po končanem šolanju soočamo s strukturno brezposelnostjo, ker je bistveno več dijakov in kasneje študentov usmerjenih v družboslovje in le nizek odstotek v naravoslovje. Izkazalo pa se je, da se učenci med naravoslovno-tehniškimi predmeti v 65 odstotkih odločajo za športno vzgojo, velik del za predmet sodobna priprava hrane in bistveno manj za druge naravoslovne vsebine, kar jasno kaže, da namen, da jim približamo naravoslovne vsebine, ni bil dosežen. To torej ni bil pravi način, da bi jih navdušili za naravoslovje. Na prisilo pri izbirnih premetih so mladi opozorili tudi v