To je delo, ki ni zelo znano niti v Ameriki, kaj šele, da bi ga pogosto izvajali. Napisano je bilo za otvoritev Kennedyjevega centra v Washingtonu v času vrhunca vietnamske vojne leta 1971, in Bernstein je vedel, da bo otvoritvi prisostvoval ves politični vrh ZDA. Tako je hotel z glasbo podati pomembno izjavo proti hipokriziji, oskrunjenju humanističnih idealov, za katere je verjel, da so tudi ameriški. Zamisel za to delo se je skladatelju porodila med obiskom pri katoliškem duhovniku, ki je bil zaprt zaradi protestov proti vietnamski vojni. Duhovnik mu je svetoval, naj premisli o glasbeni maši v spomin padlih idealov, v spomin vseh preminulih v vojni. Bernstein je delo sestavil tako, da je v mašo vključil vse oblike glasbe, ki jih je imel rad; popularno, jazz, rock, klasične elemente. Nastal je »golaž« glasbenih idej in bilo je senzacionalno. Ko so delo premierno izvedli, so ljudje obnemeli; niso vedeli, kaj bi, a slišali so sporočilo. Bernstein je občinstvu hotel reči, vi pridigate o vrednotah, potem pa brez razloga pošljete naše mlade ljudi v vojno.