neugodno, saj obstoječe statistične podatkovne zbirke skrivajo precej metodoloških pasti in omejitev. Pri podrobnih geografskih analizah je na primer glede AJPES-ovih zbirk (zlasti pri velikih poslovnih sistemih) domala nemogoče ugotoviti, v kateri teritorialni enoti ali naselju je bila neka naložba dejansko izvedena in kakšni dejavnosti je bila namenjena. Register evidenc se namreč vodi po »domicilnem« načelu, torej po sedežu vlagatelja, in za podrobno geografsko analizo ne daje zadostnih informacij o natančni lokaciji naložbe in še manj o njenih prostorskih vplivih. Prav od tega metodološkega problema je namreč odvisno, ali je podatke mogoče razčleniti po njihovi geografski pripadnosti in/ali panožni sestavi. Sicer jih je treba prikazati sumarno in neredko moramo tovrstni skupni podatek vezati na sedež vlagatelja, čeprav vemo, da je velik del naložbe dejansko potekal v povsem drugih delih države in pogosto ni bil namenjen dejavnosti, za katero je konkretni vlagatelj registriran. Zaradi narave dostopnih podatkov je v tej fazi tudi nemogoče preučevati lokacijske dejavnike, na primer »prostorske zrelosti projektov« za konkreten poseg v prostor, ki so vplivali na poslovne odločitve vlagateljev. Pri analizi geografske razporeditve naložbenih dejavnosti smo za obdobje med letoma 2000 in 2006 uporabili podatkovne zbirke o bruto naložbah v osnovna sredstva, ki jih na ravni lokalnih skupnosti za vsako leto posebej vodi SURS (medmrežje). Pri večini analiz smo praviloma uporabili bodisi skupni obseg naložb za celotno obdobje bodisi povprečni letni presek investicijskih dejavnosti od začetka leta 2000 do vključno leta 2006, kajti izkazalo se je, da posamezni letni pregledi ne dajejo možnosti za oblikovanje resnejših zaključkov vplivov na regionalni razvoj, saj so v številnih primerih, zlasti pri manjših (praviloma novooblikovanih) občinah, prevelika omahovanja med posameznimi leti (neredko so po statističnih podatkih v nekaterih občinah naložbe v posameznih letih celo popolnoma izostale). Zato menimo, da nam sumarni podatki sedemletnega razdobja dajejo trdnejšo oporo za oblikovanje zaključkov o skladnosti naložbenih dejavnosti s cilji regionalnega razvoja. Iz praktičnih razlogov, pa tudi zato, da smo lahko kolikor toliko zmanjšali inflacijske dejavnike, smo vse pridobljene statistične podatke za posamezna leta preračunali v evre po vsakokratnih srednjih letnih tečajih. Tudi ustvarjalne skupine je izjemno težko prepoznati, kajti njihove dejavnosti se medsebojno zelo razlikujejo. Najtežje je iz njih izluščiti »vsebino« ustvarjalnosti. Načelno so te skupine sposobne prepoznati problem in na tej podlagi razvijati nove zamisli ali jih svojevrstno kombinirati, tako da ustvarjajo nove proizvode. Florida (2005) deli ustvarjalne skupine na tri podskupine: jedro tvorijo ljudje, ki ustvarjajo novo znanje. Sem po njegovem sodijo zlasti inženirji tehničnih profilov, naravoslovci, zdravniki ter učitelji in raziskovalci iz gospodarstva, družboslovnih in humanističnih znanosti. Po njegovem mnenju te visoko ustvarjalne socialne skupine (»creative